Marjan Žlogar

Ponedeljek,
15. 5. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,13

Natisni članek

Natisni članek

proračunski primanjkljaj proračun občani prihodki infografika poslovanje občin bilančno stanje izdatki sredstva

Ponedeljek, 15. 5. 2017, 4.00

7 let, 1 mesec

Poslovanje občin v Sloveniji

Kaj se zgodi s proračuni občin, ko v Bruslju priprejo pipico

Marjan Žlogar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,13

Foto: STA/Rosana Rijavec

V obdobju finančne krize občine v Sloveniji nikoli niso imele manjših prihodkov in odhodkov kot v letu 2016. Ker so se izdatki krčili hitreje od prihodkov, so občine drugo leto zapored izkazale pozitivno poslovanje. Bilančni presežek je bil v letu 2016 skoraj 80 odstotkov višji kot leto prej.

Občine z najmanjšimi prihodki po letu 2008

Po preliminarnih podatkih o poslovanju občin ministrstva za finance so bili skupni prihodki občin v letu 2016 najmanjši po letu 2008. V primerjavi z letom 2015 so se skupni prihodki občin zmanjšali za dobrih 14 odstotkov, in to kljub višji povprečnini v primerjavi z letom prej. Tako so imele občine v letu 2016 manj prihodkov kot v vseh letih finančne krize. Medtem se je obseg bruto domačega proizvoda po podatkih SURS v letu 2016 povečal za 2,5 odstotka.

Poglavitni razlog za manjše prihodke se skriva v novi evropski perspektivi, to je novem začetku črpanja evropskih sredstev. Tako je bilo v letu 2016 pri črpanju evropskih sredstev bolj ali manj zatišje, saj so občine končale eno obdobje in se pripravljajo na novo. Glede na podatke ministrstva za finance so občine od EU v letu 2015 pridobile 351 milijonov sredstev in v letu 2016 46 milijonov sredstev.

Drugi razlog je razpolovitev sredstev, ki jih za naložbe v občinah nameni država. Ta sredstva so se s 101 milijona evrov v letu 2015 zmanjšala na 52 milijonov evrov v letu 2016.

Največji prihodki na občana v občini Bovec

V letu 2016 je bilo največ prihodkov na občana v občini Bovec, kjer so se prihodki na letni ravni povečali za skoraj 17 odstotkov. Na občini so pojasnili, zakaj takšni prihodki: "Povečanje prihodkov v proračunu občine Bovec v letu 2016 je posledica povečanja transfernih sredstev oziroma sredstev, pridobljenih za projekt Sanacija žičniških naprav na smučišču Kanin od države in EU. Transfernih sredstev je bilo nekaj več kot 4,7 milijona evrov, od tega za omenjeni projekt Kanin nekaj več kot 3,6 milijona evrov transfernih državnih sredstev, iz 23. Člena za investicije pa še 327 tisoč evrov. Tekočih prihodkov je bilo le štiri milijone."

 

Prihodki na letni ravni zrasli v manj kot tretjini občin

Večje prihodke kot v letu 2016 je imelo 28 odstotkov slovenskih občin. Največ so se prihodki povečali v občini Ankaran, kjer so se v primerjavi z letom prej skoraj podvojili. "Razlog za podvojitev prihodkov izhaja iz obračunavanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Občina Ankaran je v letu 2016 šele vzpostavila podatkovne zbirke, potrebne za ugotavljanje in obračunavanje nekaterih vrst prihodkov občine (komunalni prispevek, register občinskih nepremičnin, evidenca pavšalne turistične takse …). Ravno vzpostavljanje podatkovnih zbirk je razlog, zaradi katerega bodo letos zapadli v plačilo dvojni obroki za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, in sicer za leto 2016 in za leto 2017," so rast prihodkov razložili v občini Ankaran.

Med občinami z najvišjo rastjo prihodkov je tudi občina Moravče, kjer so se prihodki na letni ravni povečali za skoraj 30 odstotkov. "Povečanje prihodkov občine Moravče v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 se je zgodilo zaradi črpanja sredstev iz Kohezijskega sklada v okviru projekta: Oskrba s pitno vodo na območju Domžale – Kamnik, oskrba z vodo v občini Moravče," so nam rast prihodkov razložili na občini Moravče.

Občina Osilnica je svoje prihodke povečala za dobrih 20 odstotkov. Razloge za rast prihodkov na občini vidijo takole: "Menimo, da je najverjetnejši razlog bolj uspešno podjetništvo. V preteklem letu namreč nismo posegali po kakršnih koli dodatnih bančnih zadolžitvah, delali smo racionalno oziroma smo racionalno in ekonomično ravnali z denarnimi sredstvi, ni bilo večjih naložb in tako dalje. Ker ni bilo več podjetij in niso bila pridobljena sredstva za projekte pri EU ali državi (razen sredstev na podlagi 23. člena ZFO-1), menimo, da je to edini mogoč razlog, saj smo vse stroške resnično omejili na minimum."

Pri porabi sredstev občine najbolj varčne v zadnjih devetih letih

Občine so v letu 2016 zapravljale najmanj od začetka finančne krize v letu 2008 in porabile skoraj 16 odstotkov manj sredstev kot v letu prej. V primerjavi z letom prej je izdatke zmanjšalo dve tretjini občin v Sloveniji.

Odhodke je najbolj povečala občina Ankaran, kjer so se izdatki več kot enkrat povečali. S skoraj 40-odstotno rastjo odhodkov je tudi občina Kungota med občinami, kjer so izdatki najbolj rasli. Kot so razložili na občini Kungota, imajo večje izdatke zaradi najema dolgoročnega posojila v vrednosti 1,3 milijone evrov. To je namenjeno trem večjim naložbam:

  • nakupu športne dvorane Zg. Kungota (do zdaj so dvorano najemali),
  • ureditvi regionalne ceste Počehova–Jurij na odseku Zg. Kungota,
  • obnovi lokalne ceste Pesnica–Sp. Kungota.

68 odstotkov oziroma 145 občin v Sloveniji je v letu 2016 zapravljalo manj kot leto prej. Občina Kungota je med občinami, ki so izdatke najbolj povečale. | Foto: STA/Andreja Sršen 68 odstotkov oziroma 145 občin v Sloveniji je v letu 2016 zapravljalo manj kot leto prej. Občina Kungota je med občinami, ki so izdatke najbolj povečale. Foto: STA/Andreja Sršen

Odhodki so se za slabih 40 odstotkov povečali tudi v občini Škofljica. Povečani izdatki oziroma realizacija odhodkov občine Škofljica v letu 2016 so v povezavi z dvema največjima naložbama, ki sta se začeli že v letu 2015 in bosta v večinoma končani v letošnjem letu. Gre za naložbi:

  • gradnja nove Podružnične osnovne šole na Lavrici z vso pripadajočo infrastrukturo, opremo in pokritim športnim igriščem,
  • oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 2. sklop – nadgradnja vodovodnega sistema v občini Škofljica.

"Vrednost obeh naložb naj bi presegla realizacijo v vrednosti deset milijonov evrov," h komentarju rasti odhodkov še dodajo na občini Škofljica

Bilanca poslovanja pozitivna drugo leto zapored

Po sedmih letih negativnega poslovanja občin v Sloveniji so te v letu 2016 drugo leto zaporedoma izkazale presežek prihodkov nad odhodki. Čeprav so prihodki občin upadli za 14,5 odstotka, so se njihovi odhodki s 15,8-odstotnim upadom še bolj zmanjšali. Skupni bilančni presežek je 81,6 odstotka višji kot v letu 2015 in 1,5 odstotne točke višji glede na skupne prihodke. Proračunski presežek je izkazalo 72 odstotkov občin, to je 150 občin v Sloveniji.

Občina z najvišjim proračunskim presežkom

Največji bilančni presežek je v letu 2016 izkazala občina Cerklje na Gorenjskem, kjer so imeli za dobro tretjino več prihodkov kot odhodkov. Gre za občino z močnimi podjetji in občino, v kateri imajo zaposleni najvišjo povprečno plačo v Sloveniji. Občina je v primerjavi z letom prej prihodke povečala za dobrih pet odstotkov.

Sledi ji občina Trzin, v kateri so v letu 2016 prihodki presegli stroške za slabo tretjino. Tudi občina Trzin slovi po dobro razvitem in predvsem številčnem podjetništvu. Prihodki občini so se v letu 2016 povečali za dobrih 18 odstotkov.