Kaj se dogaja na nevrološki kliniki

"Nobene evtanazije ni bilo, šlo je za provokacijo," je bil prvi javni odziv zdravnika Ivana Radana, osumljenega, da je 83-letnemu umirajočemu bolniku dal smrtonosni odmerek kalija in morfija.

Radan: Klinika deluje v redu, težavni so napeti odnosi med zdravniki Kot je dejal, je s provokacijo želel opozoriti na nevzdržne razmere, ki vladajo na kliniki za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo. "Nevrološka klinika deluje relativno v redu, dobro deluje tudi nevrološka intenzivna terapija. Vendar so določene strokovne težave, na katere opozarjamo že dlje časa," je dejal v pogovoru za Planet TV.

Največjo težavo naj bi po njegovih besedah povzročala zelo slaba in težka komunikacija znotraj stroke, zdravniškega tima.

"Odnosi med zdravniki so dokaj napeti. Pri kritično bolnih ljudeh je zaupanje zdravnikom, med zdravniki in tudi komunikacija s sestrami kritično. Zdravnik mora zaupati kolegu, ki mu je bolnika predal. To je ključ do dobrega zdravljenja," dejal Radan.

Na vprašanje o odnosu z vodstvom je odgovoril, da predstojnica Bojana Žvan oddelek vodi korektno.

Žvanova pa nam je pojasnila, da je razloge, ki jih zdravnik Radan navaja za svojo provokacijo, že pred časom identificirala, nanje vodstvo nevrološke klinike in UKC Ljubljana pravočasno opozorila in predlagala konkretne rešitve zato, ker njihovo uresničenje po besedah Žvanove presega njene pristojnosti.

"Vodstvo UKC Ljubljana in nevrološke klinike, v nekih primerih tudi Svet zavoda UKC Ljubljana, je za vse probleme in potencialne rešitve vedelo, imelo pristojnost za uresničenje, s tem pa tudi konkretno odgovornost, vendar nič ni storilo. Kljub podhranjenosti kadrov in prostorski stiski mi je v prej omenjenem oddelku uspelo z mednarodno presojo kakovosti, vendar sem morala zaradi podhranjenosti virov in zagotavljanje varnosti pacientov dodatno obremeniti strokovne vire in povečati kontrolo poslovanja, pri tem pa opravljati dokumentirane dnevne strokovne nadzore z namenom, da se izognemo strokovnim napakam iz prej omenjenih razlogov," pojasnjuje Žvanova.

"Gre za konkretno odgovornost ljubljanskega kliničnega centra" Glede informacij, da je vložen postopek za njeno zamenjavo, pravi, da v tem trenutku ne čuti nobene objektivne odgovornosti, ampak da gre za konkretno odgovornost ljubljanskega kliničnega centra, kar je pojasnila.

"Moj odstop iz objektivnih razlogov ne bo rešil problema neučinkovitosti poslovodnega organa UKC Ljubljana. Zato ne nameravam odstopiti, ker ne pristajam, da se na mojo objektivno odgovornost sklicujejo tisti, ki so za probleme vseskozi vedeli, zanje bili odgovorni, danes pa želijo s tem prikriti svojo neučinkovitost in konkretno odgovornost. Današnje situacije ne bi bilo, če bi vodstvo UKC Ljubljana in nevrološke klinike moja opozorila vzelo resno in predloge upoštevalo," še navaja Žvanova.

Evtanazija za kliniko ni prva afera Nevrološka klinika ljubljanskega kliničnega centra sicer ni prvič v središču medijske pozornosti. Pred šestimi leti je bila v ospredju afera s posteljami. Leta 2009 so na kliniki izvedli interni nadzor, ki je pokazal, da so na oddelku neprimerno in nedopustno premeščali postelje. Šest bolnikov so z boljših, električnih postelj brez pojasnila premestili, pri tem pa je medicinski sestri pomagal kar varnostnik.

Zakaj so jih premeščali, med nadzorom niso ugotovili. Potrebe po premeščanju namreč ni bilo, saj je bilo tisti dan še nekaj postelj prostih.

Žvanova pod drobnogledom protikorupcijske komisije Žvanova, tudi zdravnica leta 2009, se je istega leta znašla tudi pod drobnogledom protikorupcijske komisije zaradi nepravilnosti pri izobraževanju oziroma šolanju v prostorih oddelka društva, katerega ustanovitelja sta bila njen sin in zunajzakonski partner.