Torek,
5. 11. 2013,
16.12

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Anja Kopač Mrak

Torek, 5. 11. 2013, 16.12

8 let, 7 mesecev

Kaj prinaša socialna reforma

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Ministrica Anja Kopač Mrak računa, da bo socialna reforma, usmerjena v izboljšanje položaja enostarševskih in velikih družin, v parlamentarni razpravi deležna razumevanja opozicije.

O spremembah socialne reforme, katere finančni učinek je ocenjen na okoli deset milijonov evrov, bo jutri v DZ razpravljal odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ministrica Anja Kopač Mrak pa napoveduje več ur intenzivne razprave. Koalicija je sicer glede sprememb, ki jih je vlada sprejela 3. oktobra, v celoti usklajena, ministrica pa razumevanje in potrditev pričakuje tudi od opozicije.

Upoštevanje bolj realnega gmotnega položaja vlagateljev Ključne spremembe, ki jih prinaša reforma, so, da se bo pri izračunu socialnih prejemkov upošteval bolj realen gmotni položaj vlagateljev kot zdaj. Poleg tega v dohodek družine ne bo vključen celotni otroški dodatek, na ugodnejši način bo upoštevan tudi dohodek od študentskega dela. Med premoženje, ki se ne upošteva, bo po novem spadalo tudi bančno posojilo, ki je namenjeno izključno nakupu ali gradnji.

Spremembe 1. januarja 2014 Večina sprememb socialne reforme, ki posegajo v zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in o socialno varstvenih prejemkih, bo začela veljati 1. januarja 2014, preostale, pri katerih so potrebne zahtevnejše prilagoditve informacijske podpore, pa 1. septembra 2014. Prejemniki denarne socialne pomoči bodo imeli tako že 1. januarja pravico, da se jim na novo izračuna pravica do otroškega dodatka, subvencija za vrtec in državna štipendija.

"Pričakovanja javnosti zagotovo večja" Na ministrstvu za delo poudarjajo, da so pri pripravi sprememb socialne reforme sledili cilju, da država priskoči na pomoč najbolj socialno ogroženim skupinam prebivalstva, predvsem enostarševskim in velikim družinam, hkrati pa se ohranijo temeljna načela socialne zakonodaje.

Po besedah Kopač Mrakove so pričakovanja najširše javnosti zagotovo večja, kot so realne možnosti. Prav zaradi omejenih finančnih virov tako ni bilo mogoče zagotoviti, da bi bile varstvenega dodatka deležne tudi osebe v institucionalnem varstvu. Kot je dejala, si je tudi sama želela več sprememb, vendar za vse ne bi bilo mogoče zagotoviti potrebnega denarja.