Kaj druži Janeza Janšo in Iva Sanaderja?

Hrvaško vrhovno sodišče je pred dnevi razveljavilo sodbo, s katero je bil nekdanji predsednik vlade Ivo Sanader zaradi korupcije obsojen na devet let zapora in dva milijona evrov denarne kazni.

Primer se vrača na prvostopenjsko sodišče, Sanader pa bo lahko v prihodnjih dneh odkorakal na svobodo in se branil s prostosti, če bo sodišče kot varščino sprejelo hipoteki na dve nepremičnini.

Se hrvaško in slovensko sodstvo usklajujeta? Sodišče je v Sanaderjevem primeru ugotovilo pomembne kršitve zakona o kazenskem postopku in hudo kršitev ustavne pravice do pravičnega sojenja. Že poleti je ustavno sodišče v nekem drugem korupcijskem primeru razveljavilo obsodbo Sanaderja na osem let in pol zapora in primer vrnilo v ponovno odločanje.

Tako pridemo do prve vzporednice med Sanaderjem in predsednikom SDS Janezom Janšo. Tudi Janša je moral zaradi korupcijskih obtožb v zadevi Patria v zapor, a je ustavno sodišče ugotovilo podobne kršitve kot hrvaško vrhovno sodišče v primeru Sanader.

Po vrnitvi Janševega primera na ljubljansko okrajno sodišče je to ugotovilo zastaranje primera, a zadeva še nima epiloga. Nekdanji slovenski premier se je namreč na odločitev pritožil, ker meni, da bi moralo sodišče obtožni predlog zavreči, ne pa se zateči "k očitnemu zavlačevanju in napačni uporabi odločb o zastaranju".

Oslabljen politični akter in politični mrtvec Največja razlika med nekdanjima kolegoma na oblasti, ki sta bila s svojima konservativnima strankama člana Evropske ljudske stranke, je, da je Janša še vedno pomemben, čeprav po lanskih volitvah oslabljen politični akter, medtem ko je Sanader za zdaj še vedno politični mrtvec.

A nikoli se ne ve. Sanader, ki je vladal med letoma 2003 in 2009, torej tudi med prvo vladavino Janeza Janše (2004–2008), si je že leto dni po odstopu s položaja predsednika vlade in HDZ zaželel vrnitev na oblast, s katere ga so odnesle rekordna nepriljubljenost, afere in zelo slabe gospodarske razmere. A njegova naslednica Jadranka Kosor se ni dala in Sanaderja so izključili iz stranke.

Maščevanje se servira hladno Po aktualnih odločitvah sodišč se Sanader znova počuti politično močnejši. V hrvaških medijih smo tako lahko našli tudi naslov: "Prijatelji nekdanjega premierja: Ivo Sanader ne bo miroval, ve, da se maščevanje servira hladno". A velika večina hrvaških analitikov ocenjuje, da vrnitev Sanaderja v politiko ni verjetna.

Drugače kot pri Sanaderju in njegovi HDZ se niso Janši kljub pravosodnim vzponom in padcem v stranki nikoli odpovedali. Res je sicer, da je največjo opozicijsko stranko, ki jo Janša vodi od leta 1993, v zadnjih letih zapustilo kar nekaj pomembnih članov. Zadnja "žrtev" je bil večkratni zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je odšel po tem, ko ga Janša ni več videl v julija oblikovani vladi v senci.

Še vedno je kralj desnice Politično je Janša po lanskem najslabšem volilnem rezultatu po letu 1996 oslabljen, ker nima desnosredinskih političnih partnerjev za naskok na oblast. Še vedno pa je kralj desnice, ker za zdaj še nima resne alternative v SDS in tudi v krogih desno od sredine.

Janši in Sanaderju je skupno to, da sta bila tarči številnih preiskav in sodnih obravnav, a ni nobena ni obstala. Sanader je bil v središču pozornosti javnosti zaradi sodnih postopkov v zadnjih petih letih, nekateri primeri so še odprti.

Janša se s sodstvom srečuje vso svojo politično kariero, avgusta pa je minilo pet let od vložitve obtožnega predloga v zadevi Patria. Afera se je začela septembra 2008, ko je finska javna televizija YLE predvajala oddajo Resnica o Patrii z navedbami o podkupovanju finskega orožarskega podjetja Patria v Sloveniji.

Kaj ju druži? Tako Janšo kot Sanaderja v prihodnjih letih čaka nadaljevanje pravnih bitk, ki zelo vplivajo tudi na politične razmere v obeh državah. V Sloveniji neposredno, ker je Janša vodja največje opozicijske stranke, na Hrvaškem pa posredno, ker je bil Sanader dolga leta najmočnejša politična figura na Hrvaškem.