Kaj bo vlada pokazala Evropi ob oktobrski uri resnice?

Predsednica vlade Alenka Bratušek je napovedala, da bodo ukrepe predstavili okrog 25. septembra. Glede odprave čezmernega javnofinančnega primanjkljaja je Evropska komisija zapisala, da ga ima Slovenija čas znižati pod tri odstotke BDP do leta 2015.

Za letos Bruselj dovoljuje primanjkljaj v višini 4,9 odstotka BDP (skupaj z dokapitalizacijo NLB in NKBM), prihodnje leto bi lahko znašal 3,3 odstotka, leta 2015 pa 2,5 odstotka. Čeprav je primanjkljaj proračuna v prvih sedmih mesecih letos že presegel 1,3 milijarde evrov, do konca leta se tako sme povečati le še za 200 milijonov, finančno ministrstvo vztraja, da ne bo višji kot v rebalansu proračuna. V tem primeru bi vlada dosegla cilj, slovenskemu proračunu bi zmanjkalo 1,5 milijarde prihodkov.

Čas se izteka tudi za predloga proračunov Težja naloga vlado čaka pri izpolnitvi ciljev za prihodnji dve leti. V koaliciji so se namreč začela pogajanja o predlogih proračunov za leti 2014 in 2015, ki ju mora vlada v parlament poslati do 1. oktobra, torej v istem roku kot poročilo v Bruselj. Tako je proračunska razprava hkrati tudi razprava o zahtevah EU.

EU bi dodatno zarezal v plače v javnem sektorju K približevanju zahtevi o okoli triodstotnem primanjkljaju prihodnje leto bodo pripomogli nepremičninski davek, zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju in boj proti delu na črno, a to ne bo dovolj. Prav zato se nadaljujejo razprave o rezih v prejemke upokojencev, socialne transferje in o kriznem davku. Priporočilo EU govori tudi o zmanjšanju plačne mase v javnem sektorju, a vsaj za zdaj ne kaže, da bi vlada zbrala pogum za spremembo dogovora s sindikati, da dodatnih posegov v plače do konca leta 2014 ne bo.

Kdo se še spomni fiskalnega pravila? Drugi dokument s priporočili se nanaša na slovenski nacionalni reformni program in na program stabilnosti, ki velja do leta 2016. Evropska unija ni pozabila na že nekoliko pozabljeno temo v Sloveniji – fiskalno pravilo, ki je bilo sicer sprejeto, a brez izvedbenega ustavnega zakona, ki mora biti ravno tako sprejet z dvotretjinsko večino. "Da bi povečala verodostojnost konsolidacije, naj do konca leta 2013 konča sprejetje pravila o uravnoteženih javnih financah," piše v priporočilih.

Pokojninska reforma ni ad acta Tudi pokojninska reforma in reforma trga dela se zdita kot temi, ki sta že v arhivu. A EU pričakuje, da Slovenija sprejme ukrepe za vzdržnost pokojninskega sistema po letu 2020 ter spremlja učinke nedavne reforme trga dela in sprejeme nove ukrepe na tem področju, če bo potrebno.

Ambiciozna bančna Slovenija Zdi se, da je bil napredek storjen na področju bančnega sistema, potem ko je krmilo Banke Slovenije prevzel Boštjan Jazbec. EU je zahteval najem neodvisnega zunanjega svetovalca za pregled kakovosti aktive bank, ta proces pa se mora končati do konca letošnjega leta. Manj napredka je videti tule: "Hitro naj nadaljuje priprave za napovedano privatizacijo NKBM in do septembra 2013 pripravi ambiciozen časovni načrt za odprodajo neposrednih in posrednih državnih deležev v bankah."

Med priporočili najdemo tudi izboljšanje poslovnega okolja, posebej pa je poudarjena zagotovitev neodvisnosti agencije za varstvo konkurence ter njeno zadostno in neodvisno financiranje.

Gašpar Gašpar Mišič, slovenska folklora in mednarodni strokovnjaki V luči afere Gašpar Gašpar Mišič in slovenske folklore upravljanja z državnim premoženjem je zanimivo branje priporočil, ki se nanašajo na Slovenski državni holding (SDH). "Slovenija naj zagotovi profesionalno upravljanje SDH od samega začetka, k temu naj po možnosti vključi mednarodne strokovnjake in jasno opredeljeno neodvisno razmerje z vpletenimi podjetji."

Finančni minister Uroš Čufer je sicer v četrtek napovedal pripravo novele zakona o SDH v dveh tednih, videli pa bomo, ali bo z njo SDH "pravočasno popolnoma operacionalen" in ali bo končan prenos vseh državnih deležev.

Pravosodna ura tiktaka Ministrstvo za pravosodje pripravlja besedilo zakona o sistemski razdolžitvi podjetij, ki naj bi odgovarjal na priporočila EU glede vzdržnega prestrukturiranja prezadolženih ali premalo kapitaliziranih podjetij, ki so kljub temu sposobna uspešnega poslovanja. A tudi tu Slovenija zamuja. Zakona še niso poslali v vladno proceduro, del strokovne javnosti ima namreč številne pomisleke.