Kaj bo Orban svetoval Cerarju?

Danes na delovni obisk k predsedniku vlade Miru Cerarju prihaja madžarski premier Viktor Orban s svojo ministrsko delegacijo. Na skupni seji obeh vlad bodo predvidoma podpisani štirje dvostranski sporazumi in sprejeta skupna izjava.

Čeprav Cerar še pred nekaj meseci v zvezi z reševanjem migrantske krize ni kazal nobenih simpatij do svojega madžarskega kolega, ta od začetka novembra že drugič prihaja na obisk v Slovenijo. Voditelja vendarle imata precej skupnega, zlasti odkar so se začele težave pri obvladovanju migrantskega toka. Poiskali smo nekaj podobnosti in razlik med njima.

Koalicijska voditelja z dvotretjinsko večino v parlamentu Orban je že leta 2011 (leto po začetku svojega vladanja) s pomočjo dvotretjinske večine v parlamentu sprejel novo madžarsko ustavo – socialno in fiskalno konservativno. Čeprav jo je Zahodna Evropa ostro kritizirala, češ da krši demokratična načela, je bil Orban nanjo ponosen, ker je bila prva v Evropi, ki je predpisala zmanjšanje javnega dolga in uravnotežen proračun. Na zadnjih volitvah dvotretjinske večine ni več dosegel.

Cerarjeva koalicija ustave še ni spreminjala, se pa novosti obetajo že letos – najverjetneje v zvezi s financiranjem zasebnega šolstva.

Orban sprejemal krizne ukrepe, Cerar prišel po nevihti Orban je na oblast prišel leta 2010, čakalo ga je resno gospodarsko stanje. Uspelo mu je stabilizirati javne finance, danes ima Madžarska višjo gospodarsko rast kot Slovenijo.

Cerarju se s hujšimi varčevalnimi ukrepi ni bilo treba ukvarjati. Glavno nalogo so namreč opravili že njegovi predhodniki – fiskalno pravilo je bilo že vpisano v ustavo, varčevalni ukrepi sprejeti, slaba banka je že začela delovati.

Medtem ko Madžarska svoj javni dolg od leta 2010 znižuje, ga Slovenija od leta 2008 vztrajno povečuje – tudi v Cerarjevem času.

Prepreke na meji: Orban z ograjo, Cerar s tehničnimi ovirami Orban je kmalu po začetku migrantskega vala na meji s Srbijo in Hrvaško (tam, kjer držav ne ločuje Drava) dal postaviti več metrov visoko ograjo, na Madžarsko pa imajo vstop le prosilci za azil.

Migrantski tok se je zato usmeril prek Slovenije. Slovenski premier je več tednov Orbanovo politiko kritiziral, v začetku novembra pa je tudi on začel postavljati ne več metrske ograje, ampak bodečo žico z rezili. Slovenijo še danes dnevno prečka od tisoč do tri tisoč migrantov.

Madžarska vrnjenih migrantov ne bo sprejela, Cerar še išče rešitve Orban je že napovedal, da Madžarska iz Nemčije in Avstrije vrnjenih migrantov ne bo sprejela, saj ni država vstopa v Evropsko unijo. Slovenija trdi enako, hkrati pa vlada vztrajno išče lokacije, kamor bi lahko namestila veliko število migrantov.

Cerar kot varuh statusa quo "Cerar je politično precejšen začetnik z zelo šibkim osebnim političnim profilom," meni zgodovinar in politični analitik Aleš Maver. "Podpora volivcev je ravno tako povsem različnega značaja. Jasno je, da je Cerar bolj ali manj naključna in zato teoretično vsak trenutek zamenljiva izbira, kot je bil to Borut Pahor kot premier. Čeprav je zmagal z zgodovinskim številom sedežev, je odvisen od manjših koalicijskih partnerjev, ki preprečujeta resne aktivne poteze v smeri sprememb, tudi če bi si jih Cerar želel. Vendar za spremembe nima niti mandata volivcev, saj je bil po mojem mnenju izvoljen kot varuh statusa quo."

Putinov podpornik Paradoks je, da je zgodnji glasnik zahteve po umiku sovjetske vojske postal v želji za utrditev svoje oblasti podpornik neosovjetske Putinove politike, o Orbanu pravi Maver. Cerar pa se tudi v odnosu do Rusije pusti voditi drugim in je zlasti pod vplivom koalicijskih strank. Sicer pa je tudi slovenska javnost dokaj proruska, meni Maver.

"Mislim, da bo krepitev teženj po trajnem ohranjanju politične moči na koncu privedlo do težav in erozije Orbanove priljubljenosti, ki jo je sicer odločno delovanje v migrantsko-begunski krizi, kot kaže, prej okrepilo. Cerar pa je, kot rečeno, priložnostna izbira in v vsakem trenutku zamenljiv. To sicer ne pomeni, da zaradi specifičnih slovenskih razmer ne bi mogel dobiti še enega mandata na čelu vlade, a to ne bi zares okrepilo njegovega šibkega osebnega položaja," zaključuje analitik.