Sobota, 18. 12. 2021, 8.52
2 leti, 11 mesecev
Jerovšek ob 30-letnici ustave: Ustava je moderna, a so potrebni popravki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
2
Tone Jerovšek je prepričan, da je ustava dobra in moderna, kot primerna se je izkazala tudi v času prehoda iz prejšnjega enostranskega v večstrankarski pluralni sistem.
Eden od avtorjev slovenske ustave, Tone Jerovšek, je prepričan, da je ustava dobra in moderna, kot primerna se je izkazala tudi v času prehoda iz prejšnjega enostranskega v večstrankarski pluralni sistem. Se je pa v 30 letih pokazala tudi potreba po nekaterih popravkih, med katerimi posebej izpostavlja ureditev dostopa do ustavnega sodišča.
Po oceni Toneta Jerovška je trenutno okno za dostop do ustavnega sodišča odprto preširoko. Zlasti v času epidemije se je pokazalo, da trenutna ureditev posameznikom omogoča številne pritožbe, medtem ko se ustavno sodišče na drugi strani utaplja v novih zadevah, opozarja Jerovšek. Zato se mu zdi smiselno, da bi ustavno sodišče obravnavalo le najbolj evidentne primere kršitev. S tem bi zmanjšali pripad zadev, sodišče pa bi se lahko bolj poglobilo v vsak primer, pravi.
Spremenil bi način imenovanja ministrov
Smiselna in potrebna se mu zdi tudi ustavna sprememba načina imenovanja ministrov, ki jih po trenutni ureditvi imenuje DZ na predlog predsednika vlade. "Tega ni nikjer drugje," ugotavlja, saj v drugih državah premier sam imenuje ministre. Smiselne se mu zdijo tudi spremembe ustave glede volilnega sistema, kjer sam podpira kombinirani volilni sistem, ter spremembe glede državnega sveta, katerega vlogo bi okrepil. "Državni svet je kot protiutež DZ, zelo pomemben in koristen, zato bi ga veljalo ohraniti in mu dodati še kakšno dodatno pristojnost," pravi Jerovšek, sicer tudi nekdanji ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča.
Sprememba ustave v času epidemije je smiselna
Spremembe ustave, ki se nanašajo na ukrepanje države v času epidemije, pa se mu ne zdijo potrebne. Trenutna ureditev se mu namreč zdi primerna, je pa kritičen do odločanja ustavnega sodišča v primeru, ko je odločalo o ustavnosti zakona o nalezljivih boleznih, za katerega je ocenilo, da vladi daje preveč odprte roke pri sprejemanju epidemioloških ukrepov. S to odločitvijo je ustavno sodišče grobo preseglo svoja pooblastila in se vpletlo v operativno delovanje vladi, pravi. Ne predstavlja si tudi, da bi epidemiološke ukrepe sprejemali v DZ, kar menijo nekateri: "Tudi nemški parlament je takoj na začetku rekel, da se ne bo sestajal, ker je sam preokoren institut in je dal pooblastila za ukrepanje vladi".
Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991. Predlog besedila je oblikovala skupina strokovnjakov, ki jo je vodil poznejši ustavni sodnik Peter Jambrek, v njej pa so bili še zaslužni profesor na pravni fakulteti Franc Grad, filozof Tine Hribar ter poznejši ustavni sodniki Tone Jerovšek, Matevž Krivic in Anton Perenič. V skupini sta bila tudi poznejši ustavni sodnik Lojze Ude in Miro Cerar kot njen strokovni tajnik.
2