Sreda, 22. 3. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Je ustavno sodišče akter družbenih sprememb ali varuh ustavnega reda?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Zbrali smo ključne izjave, ki kažejo na to, kako kandidati za ustavne sodnike gledajo na pomen človekovih pravic, vlogo ustavnega sodišča in prava v družbi ter na delovanje slovenskega pravosodja.
Štirje kandidati za ustavne sodnike Marijan Pavčnik, Matej Accetto, Klemen Jaklič in Rajko Knez, ki jih državnemu zboru v izvolitev predlaga predsednik republike Borut Pahor, so se predstavili javnosti. Danes bo o njih odločal državni zbor.
Matej Accetto, izredni profesor evropskega prava na ljubljanski pravni fakulteti
Ustavno sodišče ne sme biti akter družbenih sprememb, ampak dosledni varuh ustavnega reda, meni Accetto.
"... je naloga ustavnega sodišča, da se argument moči umakne moči argumenta, da torej tehtanje kakšnih političnih ali družbenih interesov nadomesti s tehtanjem objektivnih razlogov za rešitev, kot jo narekuje pravni red.""Res pa je, da je naloga tako politike kot ustavnega sodišča in članov ustavnega sodišča, da se politika umakne tisti hip, ko je ustavno sodišče postavljeno, in tisti hip, ko novi član začne delovati kot sodnik ustavnega sodišča. Od tiste točke naprej mora biti ustavno sodišče samostojen nosilec samostojne in enakovredne veje oblasti, katere bistvena naloga je ravno ta, da nadzira ustrezno delovanje drugih dveh vej oblasti."
"Ustavno sodišče po mojem mnenju ne sme biti akter družbenih sprememb, ampak zgolj dosledni varuh ustavnega reda."
Klemen Jaklič, predavatelj in raziskovalec na Univerzi Harvard
"V Sloveniji je premalo poznavanja ustavnosodne prakse, ustavnega prava na ravni rednih sodišč, ustavno sodišče pa je zelo natrpano s primeri, tako da vsake kršitve ne prepozna, včasih prevečkrat proceduralno, namesto vsebinsko odloči in tako kakšen primer preveč uide. Ključno je izobraževanje rednih sodnikov."
"Na ustavno sodišče je treba vnesti še več klasičnega ustavnega prava, da bi bile odločitve še bolj temeljito in jasno obrazložene," je prepričan Jaklič.
"Akademik, ustavni pravnik mora komentirati sodbe ustavnega sodišča. Komentiranje politike pa se vedno dogaja, to je inherentni del demokracije. Je pa toliko bolj upravičeno, kolikor je odločitev ustavnega sodišča neobičajna ali sporna. Ne moremo enačiti sistema, ki ima že 200 let demokratične tradicije, in sistema, ki se šele vzpostavlja in je morda še preblizu nedemokratičnemu sistemu."
"Človek nisi samo ti, tvoja nacija, tvoj svetovni nazor. Človek vreden enakega spoštovanja je tudi tisti z diametralno nasprotnim svetovnim nazorom, ki ga sploh še nisi poznal. /…/ Po vseh demokratičnih sistemih ustavnih sodišč velja, da je pomembno, da je pluralno sestavljeno."
"Ko akademski pravnik prestopi prag svoje akademske vloge, v kateri je, in mora biti glasnejši, ker je pes čuvaj zoper kršitve, takrat se vzpostavi doktrina videza nepristranskosti in takrat ni več nikakršnih javnih nastopov v zvezi z vprašanji, v katerih sodiš, ali vprašanjih, v katerih bi potencialno lahko sodil."
"Na ustavno sodišče je treba vnesti še več klasičnega ustavnega prava, da bi bile odločitve še bolj temeljito in jasno obrazložene," je prepričan Jaklič.
"Akademik, ustavni pravnik mora komentirati sodbe ustavnega sodišča. Komentiranje politike pa se vedno dogaja, to je inherentni del demokracije. Je pa toliko bolj upravičeno, kolikor je odločitev ustavnega sodišča neobičajna ali sporna. Ne moremo enačiti sistema, ki ima že 200 let demokratične tradicije, in sistema, ki se šele vzpostavlja in je morda še preblizu nedemokratičnemu sistemu.""Človek nisi samo ti, tvoja nacija, tvoj svetovni nazor. Človek vreden enakega spoštovanja je tudi tisti z diametralno nasprotnim svetovnim nazorom, ki ga sploh še nisi poznal. /…/ Po vseh demokratičnih sistemih ustavnih sodišč velja, da je pomembno, da je pluralno sestavljeno."
"Ko akademski pravnik prestopi prag svoje akademske vloge, v kateri je, in mora biti glasnejši, ker je pes čuvaj zoper kršitve, takrat se vzpostavi doktrina videza nepristranskosti in takrat ni več nikakršnih javnih nastopov v zvezi z vprašanji, v katerih sodiš, ali vprašanjih, v katerih bi potencialno lahko sodil."
Rajko Knez, redni profesor na mariborski pravni fakulteti
"Sodstvo nastopa z določenim primatom, je hrbtenica sistema. To zlasti velja za ustavno sodišče, ki je varnostna mreža, prek katere napake ne bi smele doseči strasbourškega sodišča."
"Včasih pogrešam pogled na malega človeka, na etični vidik kot podstat prava. Zdi se zanemarjen."
"Sem za argumentirano kritiko sodstva, pavšalna kritika pa je lahko nevarna," meni Knez.
"Politiko vidim kot legitimen boj interesov. Odgovornost usklajevanja interesov je treba politiki priznati, kot z visokim spoštovanjem priznavam odgovornost ustavnega sodišča za odločanje in nadziranje vseh preostalih vej oblasti."
"Napake, ki smo jih naredili v začetnem obdobju Slovenije, na primer izbrisani, to so težave, ki jih tradicionalne skupnosti ne sprejemajo. Zato je treba ves primat dati ustavnemu sodišču in mu dati odgovornost vodenja."
"Pravo dojemam kot kulturno-socialni fenomen. Pravo soustvarja družbo, izredno počasi, a jo. Če ustavno sodišče posega v doumevanje prava, postavlja okvirje, posega tudi v ta socialnokulturni fenomen in s tem sooblikuje družbo."
"Aplikacijo slovenskih pravil moramo pogledati skozi prizmo mednarodnih in evropskih pravil. Ta morajo služiti kot smer uporabe domačega prava. Domače pravo ni otok, popolnoma neodvisen od vsega drugega, ampak je zelo vpet v mednarodna pravila."
"Včasih pogrešam pogled na malega človeka, na etični vidik kot podstat prava. Zdi se zanemarjen."
"Sem za argumentirano kritiko sodstva, pavšalna kritika pa je lahko nevarna," meni Knez.
"Politiko vidim kot legitimen boj interesov. Odgovornost usklajevanja interesov je treba politiki priznati, kot z visokim spoštovanjem priznavam odgovornost ustavnega sodišča za odločanje in nadziranje vseh preostalih vej oblasti.""Napake, ki smo jih naredili v začetnem obdobju Slovenije, na primer izbrisani, to so težave, ki jih tradicionalne skupnosti ne sprejemajo. Zato je treba ves primat dati ustavnemu sodišču in mu dati odgovornost vodenja."
"Pravo dojemam kot kulturno-socialni fenomen. Pravo soustvarja družbo, izredno počasi, a jo. Če ustavno sodišče posega v doumevanje prava, postavlja okvirje, posega tudi v ta socialnokulturni fenomen in s tem sooblikuje družbo."
"Aplikacijo slovenskih pravil moramo pogledati skozi prizmo mednarodnih in evropskih pravil. Ta morajo služiti kot smer uporabe domačega prava. Domače pravo ni otok, popolnoma neodvisen od vsega drugega, ampak je zelo vpet v mednarodna pravila."
Marijan Pavčnik, upokojeni profesor teorije prava, član SAZU
"Cilj zgrešimo, če se tako, kot se močno okajeni oprijema plota, oklepamo črke zakona, ki ga nato, poudarjam, le osamljeno in samozadostno analiziramo."
Ni prav, da politika oziroma del politike komentira odločitve sodišč, meni Pavčnik.
"Na ustavno sodišče ne sodijo pravniki, ki mislijo politično in so s politiko interesno povezani. Vem, vem, pravno odločanje ima tudi politične razsežnosti. Če se tega zavedamo in si to priznamo, je težišče problema pri argumentih, od katerih je odvisna odločitev, in pri meji, do katere naj pravno odločanje gre."
"... morajo biti ustavni sodniki nad vsakodnevnimi političnimi interesi in konflikti. Trdne osebnosti in osebnosti, ki znajo vzpostaviti distanco, so sposobne prisluhniti drug drugemu in se pri odločanju, če za to obstajajo argumenti, pridružiti drugemu tudi tedaj, ko gre za zadeve, ki so načeloma bližje sogovornikovemu svetovnemu nazoru. Ustavno sodišče, ki tovrstne strpnosti ne zmore, je ranljivo in vrednostno omahljivo."
"Ni pa prav, da politika z izjavami ali del politike z izjavami izvaja pritisk na ustavno sodišče, kot tudi ni prav, da potem ko pride do sodbe, do odločitve, politika oziroma del politike te odločitve komentira."
Ni prav, da politika oziroma del politike komentira odločitve sodišč, meni Pavčnik.
"Na ustavno sodišče ne sodijo pravniki, ki mislijo politično in so s politiko interesno povezani. Vem, vem, pravno odločanje ima tudi politične razsežnosti. Če se tega zavedamo in si to priznamo, je težišče problema pri argumentih, od katerih je odvisna odločitev, in pri meji, do katere naj pravno odločanje gre.""... morajo biti ustavni sodniki nad vsakodnevnimi političnimi interesi in konflikti. Trdne osebnosti in osebnosti, ki znajo vzpostaviti distanco, so sposobne prisluhniti drug drugemu in se pri odločanju, če za to obstajajo argumenti, pridružiti drugemu tudi tedaj, ko gre za zadeve, ki so načeloma bližje sogovornikovemu svetovnemu nazoru. Ustavno sodišče, ki tovrstne strpnosti ne zmore, je ranljivo in vrednostno omahljivo."
"Ni pa prav, da politika z izjavami ali del politike z izjavami izvaja pritisk na ustavno sodišče, kot tudi ni prav, da potem ko pride do sodbe, do odločitve, politika oziroma del politike te odločitve komentira."
DZ tudi o novem šefu tožilcev
Poslanci bodo danes odločali tudi o predlogu državnotožilskega sveta, naj za novega generalnega državnega tožilca imenuje vodjo mariborskega okrožnega tožilstva Draga Šketo. Državnotožilski svet je Šketo podprl, ker so ga prepričale "utemeljena in pričakovana vizija ter dosedanje izkušnje kandidata". Za imenovanje je potrebna večina glasov navzočih poslancev.
