Hojs: Vlada bi lahko predlog za aktivacijo 37.a člena obravnavala naslednji teden #video

Minister Aleš Hojs je na poslansko vprašanje Predraga Bakovića iz SD povedal, da je minuli teden znova dobil predlog v. d. generalnega direktorja policije Andreja Juriča za aktivacijo 37.a člena zakona. Takoj ko je predlog prejel, je naročil strokovnim službam, da ga začnejo usklajevati najprej medresorsko. Pričakuje, da bi bil lahko medresorsko usklajen do konca tega tedna, poroča STA.

Svet za nacionalno varnost je podporo aktivaciji 37.a člena, ki bi omogočil aktiviranje in uporabo dodatnih sil Slovenske vojske za varovanje meje s Hrvaško, dal 9. oktobra. Predsednik vlade Janez Janša je po seji sveta pozval k podpori tudi opozicijske stranke, kajti gre za odločitev, ki jo je treba sprejeti z dvotretjinsko večino. Predlog za aktivacijo namreč maja že na matičnem odboru DZ ni dobil zadostne večine.

Po Janševih besedah ima vlada nesporno dolžnost, da zavaruje varnost vseh prebivalcev v državi. Zanjo so človekove pravice in varnost prebivalcev sredi Ljubljane enako pomembni kot človekove pravice in varnost v kateri koli občini ob meji ali ob migrantskih poteh, je poudaril.

"Zaradi situacije s covidom-19, ki postaja težka, odgovorna, zahtevna, so potrebni dodatni resursi policije. Ti resursi so omejeni, ne morejo biti hkrati na nalogah, ki jih zahteva epidemiološka situacija, in na južni meji," je pojasnil.

Če DZ ne bi podprl aktivacije 37.a člena, ima vlada po njegovih besedah samo še eno možnost. Za pomoč lahko zaprosi policije partnerskih držav v schengenskem prostoru in z njihovo pomočjo dosledno zavaruje južno mejo in prebivalstvo, je sklenil.

Omenjeni člen pripadnikom Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje daje pooblastila, da opozarjajo, napotujejo in začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Pooblastila izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste.

Janša: Slovenija se je dobro pripravila na drugi val. Za bolnike na voljo 400 postelj.

DZ je oktobrsko plenarno zasedanje sicer danes začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janši. V odgovoru na poslansko vprašanje Janiju Möderndorferju (LMŠ) je zagotovil, da se je Slovenija dobro pripravila na drugi val epidemije novega koronavirusa. Zavrnil je tudi očitke, da država poleti ni ustrezno ravnala, da bi preprečila nove okužbe.

Po poslančevem mnenju je vlada poleti zamudila pri zapiranju meje s Hrvaško. Poleg tega je premalo aktiviranih zdravnikov in zdravstvenih delavcev in ni bolnišnice za bolnike z boleznijo covid-19. Prav tako je kot težavo izpostavil odpovedovanje operacij, kar po njegovih besedah tudi ogroža življenja, navaja STA.

Janša zagotavlja, da bo Slovenija med zmagovalci

Premier Janša je dejal, da bo tudi drugi val epidemije mimo in takrat bodo šele mogoče primerjave z drugimi državami. "Zagotavljam, da bo Slovenija med zmagovalci," je dejal.

Za bolne na voljo 400 postelj

Po njegovih besedah je za hospitalizirane bolnike na voljo najmanj 400 postelj, in to ob manjšem zaustavljanju dejavnosti kot spomladi. Ni pa bilo mogoče podvojiti števila zdravstvenega kadra, saj se ga tako hitro ne da izšolati, je dejal. "Postelj za bolnike ne zmanjkuje, za urgentne bolnike tudi ne, zmoremo in bomo tudi v naslednjih 10 dneh, ko se bodo številke okuženih verjetno dvigale," je zatrdil po pisanju STA.

Novice Novi ukrepi: omejitev gibanja ponoči in zbiranje na največ šest ljudi #video

Glede zapiranja meje s Hrvaško poleti pa je poudaril, da je bila Slovenija ena od prvih držav, ki je zaprla mejo s Hrvaško. "Je pa res, da se je poleti, ko so bile meje odprte, virus zlasti med mlajšo generacijo prenesel naprej," je spomnil. Ob tem je omenil še primer Nizozemske, ki ima po splošnem prepričanju najboljši zdravstveni sistem v Evropi. A že nekaj dni od tam vozijo bolnike v Nemčijo, je povedal.

Premier pogreša, da bi politika stopila skupaj

Na poslančevo vprašanje glede aktiviranja zdravnikov za pomoč pri zdravljenju bolnikov z boleznijo covid-19 pa je dejal, da so rešitve predstavljene, tudi načrt je bil predstavljen vnaprej. Na vsa postavljena vprašanja so bili odgovori že podani, je povedal. Pač pa v Sloveniji pogreša to, da bi politika stopila skupaj. "V DZ je opozicija glasovala proti vsem ukrepom, ki so logični in jih sprejemajo povsod po svetu," je omenil po navedbah STA.

Möderndorfer mu je pri tem odgovoril, da bo opozicija vedno podprla dobre predloge, bo pa proti temu, da se "v imenu covid-19 zaničuje znanstveno in kulturno delo". Podal je tudi predlog, da DZ opravi razpravo o Janševem odgovoru. DZ bo o njegovem predlogu glasoval v sredo.

Sredstva za okrevanje čimprej v zdravstvo in infrastrukturo

Namen razporeditve evropskih in domačih sredstev, ki jih bo država imela na razpolago, je po Janševih besedah ta, da s hitrimi investicijami v sektorje, ki so ključni za okrevanje, zagotovimo dodaten kapital za zdravstveni sistem in infrastrukturo. "Znatno bomo povečali zmogljivosti v zdravstvenem sistemu," je napovedal.

"Naš namen je, da s hitrimi investicijami v sektorje, ki so ključni za okrevanje in delno tudi odpornost, zagotovimo dodaten kapital v zdravstvenem sistemu, sistemu oskrbe za starejše, za investicije, ki pomenijo korak naprej v smislu digitalizacije, trajnostnega razvoja ter gradnje prometne, energetske in komunikacijske infrastrukture v delih države, ki so bili do sedaj zapostavljeni," je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Marka Pogačnika (SDS) o prioritetah vlade pri delitvi razpoložljivih evropskih sredstev.

Janša napoveduje gradnjo dveh novih infekcijskih klinik

"Zgrajeni bosta novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, negovalne bolnišnice v vseh regijah, v nekaterih bodo obstoječe spremenjene v negovalne in zgrajene nove regionalne bolnišnice, znatno bomo povečali zmogljivosti v zdravstveni sistem, in sicer na točkah, ki so premajhne ali kjer se je izkazalo, da potrebujemo dodatne rezerve," je danes v DZ poudaril Janša.

A glavna ovira pri vsem tem so birokratke ovire. Po njegovem je treba najprej spremeniti miselnost, saj morajo uradniki pomagati investitorjem ter z njimi čim hitreje komunicirati. Je pa res, da je ta sektor podhranjen in da bo kje potrebna tudi kadrovska okrepitev. Ob tem je opozoril tudi na potrebo po decentralizaciji, da ne bo vse skoncentrirano v Ljubljani.

Za odpravo plačnih anomalij v javnem sektorju

Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega iz SNS, ki so ga zanimali načrti vlade na področju plač v javnem sektorju, "med katerimi so nekatere v zdravstvu in pravosodju zelo visoke", spomnil na koalicijsko pogodbo. V njej so se zavezali tudi za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju.

Plačni sistem v Sloveniji ima po Janševih besedah veliko lukenj ne le v javnem sektorju, ampak tudi v gospodarstvu, čeprav je problem tam manjši. Plačni sistem v javnem sektorju pa se je v nekaterih delih prav degeneriral in relativna primerljivost iz začetka je zdaj zaradi dvigovanja lestvic pri minimalni plači po njegovem mnenju popolnoma porušena. Velike razlike so nastale tudi, ko so posamezne vlade sklepale dogovore denimo z učitelji in policisti in se je v nekaterih primerih razmerje porušilo tudi za 50 odstotkov.

"Tu je potrebna korekcija," se je strinjal. Namen vlade je, da storitveni del javnega sektorja, torej del, kjer je težko delati neposredne primerjave, ureja posebej, administrativni del pa bi ohranili kot enotni plačni sistem. Trenutno so v fazi, ko tisti, ki so najbolj nezadovoljni s plačnim sistemom, vključno z zdravstveno nego in zdravniki, sami v okviru mase sredstev zanje predlagajo boljšo delitev, je pojasnil.