Torek, 19. 11. 2024, 12.16
2 uri, 46 minut
Janša pravnomočno obsojen zaradi obrekovanja. Osem tisoč evrov kazni.
Sodni senat celjskega višjega sodišča je potrdil prvostopenjsko sodbo, s katero je bil predsednik SDS Janez Janša lani obsojen zaradi kaznivega dejanja obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinovića. Senat je pritožbo obrambe zavrnil in sodba je postala pravnomočna. Janša bo moral plačati kazen v višini osem tisoč evrov in tudi skoraj 700 evrov sodne takse in stroškov postopka iz prvostopenjskega sojenja, še nekaj sodnih stroškov pa je nastalo tudi po pritožbi. Če Janša kazni državi ne bo poravnal, mu v končni fazi grozi tudi zapor.
Sodni senat celjskega sodišča je prvaka SDS novembra lani obsodil za kaznivo dejanje obrekovanja, ki mu ga je v zasebni tožbi zaradi zapisa v tvitu maja 2021 očital nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič. Sodišče sicer ni ugodilo zahtevi tožnika po pogojni zaporni kazni, je pa Janši prisodilo osem tisoč evrov denarne kazni. Plačati jih mora v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe.
Če Janša ne bo poravnal kazni, mu grozi tudi zapor
Treba je izpostaviti, da je šlo za kazenski proces in da bo šla kazen, ki jo mora plačati Janša, v državni proračun, ne Veselinoviču. Če je Janša ne bo poravnal, pa mu v končni fazi lahko grozi tudi zapor. Kot je določilo sodišče na prvi stopnji, bi za vsakih 200 evrov neplačane kazni lahko prestal po en dan v zaporu.
Janša bo moral plačati tudi sodne stroške Veselinoviču, o čemer bo sodišče odločilo posebej, medtem ko je Veselinoviča za njegov zahtevek po odškodnini v višini 7209,80 evra napotilo na pravdo.
Janševe trditve so neresnične
Veselinovič je kot zasebni tožilec Janšo kazensko preganjal zaradi tvita, v katerem je takratni premier zapisal: "Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike."
"Ne le iz zagovora obtoženca, temveč tudi iz vseh dokazov, ki so bili izvedeni med sojenem, brez dvoma izhaja, da so bile trditve, ki jih je obtoženi zapisal v inkriminiranem tvitu, povzetem v izreku sodbe, neresnične, in sicer tako trditve, s katerimi je Veselinoviča označil kot sodelavca pri umoru, kakor tiste, ki se nanašajo na plačo zasebnega tožilca," v sodbi piše sodišče.
Sodni senat: Vedel je, kaj dela
Janša po mnenju sodnega senata vedel, da zapisano škoduje časti in dobremu imenu Veselinoviča.
"Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da tvita ni mogoče šteti kot vrednostno oceno Veselinoviča, pač pa da gre za eksplicitno izražene in jasno zapisane trditve, ki drugačne razlage ne dopuščajo," so zapisali.
Izpostavili so še, da je kaznivo dejanje obrekovanja "poseben način napada na čast in dobro ime drugega". "Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, storilec pri tem dejanju skriva svoje osebno mnenje o drugi osebi pod plaščem objektivnega opazovalca, ki samo ugotavlja dejstva, drugim pa prepušča, da si ustvarijo negativno mnenje," piše v sodbi višjega sodišča. Za obrekovanjem je vedno razžalitev; storilec obrekovanja z neresničnimi izjavami skuša doseči pri drugih, da bi se o kom ustvarila negativna vrednostna sodba. To pa je bil tudi po prepričanju pritožbenega sodišča cilj obtoženega v konkretnem primeru.
Pritožbeno sodišče tudi v celoti pritrjuje, da se je obtoženi zavedal neresničnosti zapisanih trditev, pa jih je hotel zapisati na družbenem omrežju, ki je dostopen širokemu krogu ljudi, "torej je ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa".
Janšev zagovornik Franci Matoz je sicer pritožbo na prvostopenjsko sodbo podal zaradi spremenjene obtožbe. Tik pred lansko sklenitvijo glavne obravnave na celjskem okrožnem sodišču je namreč Veselinovič obtožbo iz kaznivega dejanja žaljive obdolžitve spremenil v kaznivo dejanje obrekovanja. A je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.