Četrtek,
7. 10. 2021,
15.28

Osveženo pred

3 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,51

47

Natisni članek

Natisni članek

Državni zbor Janez Janša Janez Janša

Četrtek, 7. 10. 2021, 15.28

3 leta, 1 mesec

Janša: Investicije bistvena razvojna komponenta proračunov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,51

47

Janez Janša | Foto STA

Foto: STA

Predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki ju ima danes na dnevnem redu DZ, sta po besedah premierja Janeza Janše razvojno naravnana, kar potrjuje velik obseg načrtovanih sredstev za investicije in investicijske transferje. Vsako leto bo teh za več kot dve milijardi evrov, je napovedal.

"Proračuna za leti 2022 in 2023 sta optimistična in razvojno naravnana, s sredstvi za investicije, kakršnih ta država še nikoli v vsej svoji zgodovini ni imela na voljo," je povzel Janez Janša. Dodal je, da bodo ta sredstva pravično razdeljena po celotni državi in vseh sektorjih.

Izpostavil je investicije v zdravstvo, ki jih bo v vsakem od prihodnjih dveh leti za 200 milijonov evrov. "V dveh letih bo šlo za investicije v zdravstvo več denarja, kot ga je bilo porabljenega v preteklem desetletju," je dejal.

Omenil je še investicije v cestno in železniško infrastrukturo, pa v protipoplavno varnost, oskrbo s pitno vodo, vrtce in osnovne šole ter športno infrastrukturo, kot tudi v kulturo, znanost in digitalno povezljivost. Načrtuje se tudi znatna sredstva za naložbe v domove za starejše, je dejal.

Proračuna zagotavljata tudi socialno in trajnostno komponento, je nadaljeval Janša ter poslance pozval, naj glasujejo za, saj bo to jamstvo, da bosta prihodnji dve leti leti hitre rasti, večje odpornosti ter znatnega povečanja blaginje Slovenije.

Znižujejo se izdatki v povezavi z epidemijo in krepijo investicije

Za leto 2022 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se odhodki zvišujejo na 13,94 milijarde evrov. Leto pozneje se bodo spustili na 13,36 milijarde evrov in Janša je dejal, da se zaradi pričakovanega okrevanja in postopnega umikanja začasnih ukrepov, povezanih z epidemijo, znižujejo izdatki v povezavi z epidemijo in krepijo investicije.

Višji od zdaj načrtovanih bodo tudi prihodki proračuna, in sicer jih bo v letu 2022 za 11,47 milijarde evrov, v letu 2023 pa 11,84 milijarde evrov. "Letos smo že presegli raven davčnih prihodkov iz predkriznega leta 2019, kar je eden najboljših rezultatov v območju evra in EU," je dejal.

Računajo na evropske vire

Pomembno vlogo bodo pri izvrševanju proračunov v prihodnjih dveh letih po njegovih besedah igrali evropski viri. Samo iz mehanizma za okrevanje in odpornost bo naša država prihodnje leto prejela več kot 330 milijonov evrov, leta 2023 pa več kot 453 milijonov evrov.

Vlada je pri pripravi predloga proračunov upoštevala napovedi, po katerih bo slovensko gospodarstvo letos preseglo predkrizno raven iz leta 2019, medtem ko so jo nekatere panoge že. Za leto 2021 je Sloveniji napovedana 6,1-odstotna gospodarska rast, ugodna dinamika se bo nadaljevala tudi v letu 2022 s skoraj petodstotno rastjo, v letu 2023 pa naj bi se ta gibala okoli 3,5 odstotka, je dejal.

Opozoril je še na dolg države. Ta bo v deležu BDP po zadnjih ocenah letos skoraj 24 odstotnih točk nižji od povprečja v območju evra. "To pomeni, da je Slovenija v obdobju zaostrenih epidemioloških razmer svojo zadolženost v deležu BDP povečala za manj od povprečja v območju evra in celotne EU," je poudaril.

Opozicija obstruirala sejo

Poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB so sejo obstruirali. S tem izražajo protest proti vladi in njenemu predsedniku, zaradi razmer v državi pa premierja pozivajo k odstopu.

Janša odločitev obžaluje. Razlogi, ki so jih navajali v LMŠ, SD, Levici in SAB, pa so po njegovem mnenju neprepričljivi. Kot je dejal ob robu današnje seje, je obstrukcija po poslovniku eden od instrumentov, ki se ga opozicija lahko posluži, da pa ne ve, če se je to že kdaj zgodilo ob predstavitvi proračuna. "Torej preden sploh slišiš okvire, proti katerim protestiraš," je dodal. Pozive k odstopu pa je komentiral, da naj bi vlada odstopila zato, "ker imamo dobre makroekonomske podatke". "Mislim, da gre v bistvu za isto stvar, a z drugega zornega kota," je še dejal.

Šircelj: Odhodki višji predvsem na račun investicij

Odhodki državnega proračuna bodo prihodnje leto višji, kot so načrtovani zdaj, usmerjeni pa bodo predvsem v investicije. Brez teh bi bil primanjkljaj znatno nižji, a kot je danes v DZ dejal finančni minister Andrej Šircelj, se bo primanjkljaj v prihodnjih letih vseeno zniževal.

Šircelj je poslancem dejal, da se Sloveniji letos napoveduje gospodarska rast v višini 6,1 odstotka, ki se bo nadaljevala tudi v letih 2022 in 2023. Posledično bodo rasli tudi prihodki.

Višji bodo v letu 2022 tudi odhodki, nato pa se bodo v letu 2023 nekoliko znižali, usmerjeni pa bodo predvsem v investicije. Če investicij ne bi bilo, bi bi bil primanjkljaj prihodnje leto več kot desetkrat nižji od načrtovanega, je dejal, a dodal, da investicije prinašajo večjo dodano vrednost, ta pa večje dohodke zaposlenim in večje dobičke podjetjem.

Proračunski primanjkljaj se bi kljub temu zniževal - z ocenjenih 7,9 odstotka BDP v letu 2021 na 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in na 2,7 odstotka BDP v letu 2023.

Zniževal se bo tudi dolg države, namreč z letošnjih 78,5 odstotka BDP na 77,5 odstotka BDP v letu 2022 ter na 76 odstotkov BDP v letu 2023. Leta 2024 naj bi se znižal pod 75 odstotkov, je dejal minister.

Optimizem pa lahko splahni ob nepripravljenosti ljudi na cepljenje proti covidu-19 in posledično širitvijo koronavirusa. "Po drugi strani lahko rečem tudi obrnjeno: da bo večja precepljenost ljudi zagotovila večjo gospodarsko rast, večji optimizem, večje zadovoljstvo in tudi večjo blaginjo ljudi," je še dejal Šircelj.