Janša: Dosegli smo zgodovinski dogovor o spremembi ustave (video)

Sestanek se je po slabi uri in pol končal, premierka Alenka Bratušek po srečanju predsednikov in vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank izjav ni dajala.

Predsednik SDS Janez Janša pa je povedal, da so dosegli zgodovinski dogovor glede vpisa zlatega pravila v ustavo in spremembe referendumske ureditve. Če bo dogovor zdržal, bo po njegovih besedah vlada prvič od začetka krize imela v rokah vse instrumente za sprejemanje tistih ukrepov, ki so dejansko potrebni za izhod iz krize.

Kot je dejal, je bil ta korak omogočen predvsem zato, ker so, kot prvo, SDS, SLS in NSi ostale načelne in kljub prehodu v opozicijo niso spremenile svojega stališča, in, kot drugo, tudi zaradi signalov, ki jih je poslala Evropska unija. Na socialnem omrežju Twitter pa je objavil še, da upa, da bo dogovor zdržal.

Izpostavil je, da bo, če bosta obe spremembi dejansko sprejeti, to pomenilo konec dolge odisejade, pri čemer lahko po njegovem obžalujemo, da se te spremembe niso zgodile že pred enim letom, saj se je morala Slovenija v tem času med drugim dražje zadolževati, kot bi se sicer lahko, mnogi reformni programi pa so bili blokirani. Če bo dogovor zdržal, ima Slovenija, kot pravi Janša, tako zdaj bistveno boljše pogoje za izide iz krize.

"V zadnjem hipu je bila potegnjena zavora" Glede napovedi, da bo vpis zlatega pravila v ustavo prinesel znižanje plač in pokojnin, je Janša dejal, da bo po njegovem trdnem prepričanju rezultat ravno obraten. Meni, da omejitev prekomernega zadolževanja kvečjemu rešuje plače in pokojnine, res pa je, kot pravi, da bo treba v naslednjih letih narediti marsikaj, in sicer poiskati rezerve in odpraviti neupravičene privilegije.

"V zadnjem hipu je bila potegnjena zavora, ki preprečuje, da bi bila v temeljih ogrožena socialna država," je opozoril in dodal, da bo zaradi sprejetega dogovora o ustavnih spremembah odziv Bruslja na naše protikrizne ukrepe zagotovo bolj pozitiven, kot bi bil brez tega dogovora. Pri tem je znova spomnil, da med predvidenimi ukrepi ne bi smelo biti zviševanja davkov in s tem višjega obremenjevanja gospodarstva, saj na tak način po njegovih besedah še nobena država ni šla iz krize.

Janša je poudaril še, da so se na sestanku vse poslanske skupine zavezale, da ne bo nobena prispevala podpisov za razpis referenduma o kateri izmed ustavnih sprememb.

Za ugled države v mednarodni skupnosti Poslanci bodo v petek odločali tako o vpisu fiskalnega pravila v ustavo kot o stavnih spremembah glede referenduma, je po parlamentarnem vrhu povedal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Tudi Möderndorfer je po srečanju predsednikov in vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank pojasnil, da se bo potrdilo obstoječe besedilo predloga za vnos fiskalnega pravila v ustavo, torej z letom uveljavitve 2015. Z izvedbenim zakonom se bo nato uredil takšna izvedba tega pravila, ki bo zagotovila, da bo Slovenija lahko ostala socialna država in še naprej normalno izvajala vse svoje naloge.

Po posvetu s stroko in ob dejstvu, da se bo uveljavljanje fiskalnega pravila uredilo v izvedbenem zakonu, so tudi v največji parlamentarni poslanski skupini pristali na takšno rešitev. Moderndorfer je ob tem zagotovil, da bo uravnoteževanje javnih financ potekalo postopno. S takšno odločitvijo naj bi zagotovili tudi stabilnost države in njen ugled v mednarodni skupnosti.

Istočasno bodo poslanci po besedah vodje poslancev PS glasovali tudi o spremembah referendumske ureditve, kjer je politika že pred časom dosegla širok dogovor, a se je nato vprašanje začelo obravnavati v paketu s fiskalnim pravilom.

Na vprašanje, če SD tako v petek ne bo prispeval svojih glasov k fiskalnemu pravilu, je Möderndorfer odgovoril: "Mislim, da ne bo čisto tako".

Odločanje je bilo večkrat preloženo Podpredsednik SD Bojan Kontič, ki je na sestanek prišel namesto predsednika stranke Igorja Lukšiča, je pred srečanjem zatrdil, da je SD na konferenci sprejel sklep, ki ga niso spremenili: "Mi nasprotujemo vpisu zlatega pravila z letnico 2015." Bi pa v SD pristali na zakon, sprejet z dvotretjinsko večino, v katerem bi zapisali leto 2017.

Odločanje o fiskalnem pravilu so poslanci že večkrat preložili, saj soglasja niso uspeli najti in za ustavno spremembo ni bilo potrebne dvotretjinske podpore. Opozicijske stranke ves čas vztrajajo pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015, kot to zdaj predvideva predlog spremembe ustave. Vlada in večji del koalicije pa sta do zdaj menila, da je uveljavitev fiskalnega pravila realna z letom 2017, saj bi začetek izvajanja pred tem zahteval preveč drastične ukrepe za znižanje primanjkljaja.

Bratuškova: Podprite obstoječi predlog o vpisu fiskalnega pravila v ustavo Bratuškova je v sredo v Bruslju razkrila, da bo parlamentarne stranke pozvala, naj podprejo obstoječi predlog o vpisu fiskalnega pravila v ustavo - torej zapis tega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015. V izvedbenem zakonu pa bo vlada nato predlagala rešitev vseh dilem, ki jih je še treba rešiti. Izvedbeni zakon bo moral DZ prav tako sprejeti z dvotretjinsko večino.