Iz Strasbourga prva zaušnica novi sestavi ustavnega sodišča

Vitomirju Grosu, nekdanjemu poslancu in županu Kranja, je ustavno sodišče kršilo pravico do dostopa do sodišča, saj so zavrgli pobudo za oceno ustavnosti kot prepozno. Po stališču sodnikov bi pobudo moral vložiti, še preden je lahko vedel, da bo kršitev nastala.

Upravna enota je v letih 2008 in 2011 v denacionalizacijskem postopku denacionalizacijskim upravičencem vrnila zemljišče, na katerem je tekla lokalna cesta. Leta 2016 je upravna enota na predlog ministrstva za okolje razglasila vrnitev premoženja za nično, saj da gre za javno dobro. Ministrstvo je leta 2017 odločitev upravne enote razveljavilo in postopek vrnilo upravni enoti, kjer postopek še stoji. Aprila 2018 je Gros postal eden od dedičev, ki so podedovali zemljišče. 

Ustavno sodišče je februarja 2018 zavrglo Grosovo pobudo za oceno ustavnosti občinskega odloka, ki je leta 2004 kategoriziral lokalno cesto. Ustavno sodišče je zapisalo, da bi Gros "moral dokazati, da je za nastanek zatrjevanih škodljivih posledic lahko izvedel šele določen čas po uveljavitvi" odloka "in utemeljiti, zakaj ta čas ni mogel segati v okvir enega leta od njegove uveljavitve." 

Foto: Ana Kovač

Evropsko sodišče za človekove pravice je v torek soglasno odločilo, da je Slovenija kršila pravico do poštenega sojenja po šestem členu Evropske konvencije človekovih pravic. Pogoje, za katere je ustavno sodišče zapisalo, da bi jih Gros moral izpolniti, je bilo nemogoče izpolniti. Za kršitev bi moral namreč vedeti vnaprej, še preden je do nje prišlo.

Sklep, s katerim so kršili pravico dostopa do sodišča, je soglasno sprejelo osem ustavnih sodnikov in sodnic. To so bili predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič - Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli.

Evropsko sodišče je priznalo Grosu 1.500 evrov odškodnine in 2.860 evrov sodnih stroškov.

Več v sodbi Gros proti Sloveniji.