Sreda, 15. 6. 2022, 8.05
2 leti, 5 mesecev
Infrastrukturni minister napovedal, za koliko se bo podražila energija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
19
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je napovedal ukrepe, s katerimi bi bil dvig cen električne energije znosnejši, čeprav cene ne bodo enake kot pred krizo.
"Dvig cen energentov bi lahko bil manj kot na primer od 25- do 30-odstoten v primerjavi s cenami pred energetsko krizo," je v intervjuju za Finance med drugim povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Obenem je poudaril, da bo pri preskrbi z zemeljskim plinom treba zaupati Evropski komisiji oziroma čim bolj izkoristiti vse njene oblike pomoči.
"Predsednik vlade je na prvi seji vlade napovedal prednostne naloge. V nekaj dneh smo prosili za opis stanja na ministrstvih. V torek smo imeli prvi sestanek, prihodnji torek bo drugi, na katerem bomo ugotovili, kakšne so možnosti in ukrepi. V mislih smo imeli celotno dobavno verigo od proizvajalca do končnega odjemalca. Na srečo je veliko proizvajalcev in dobaviteljev električne energije državnih. Ker imamo slovenski in tudi enotni evropski trg električne energije, je treba upoštevati tudi določila konkurenčnega prava," je uvodoma dejal Kumer.
Napovedal je ukrepe, s katerimi bi bil dvig cen znosnejši, ne pa enak kot pred krizo
Napovedal je konkretne ukrepe, s katerimi bi posegli v celotno verigo električne energije in blažili posledice drage elektrike.
"Na voljo je več možnosti, kako poseči v dobavno verigo. Ena je lahko v obliki prostovoljnega dogovora, druga je prisilna regulacija, ki je lahko zamejitev najvišje cene, lahko je le določitev marže, lahko je določitev najvišje veleprodajne cene, lahko pa je določitev cene v prodaji na drobno ... Lahko pa je tudi kombinacija nekaterih naštetih možnosti," je naštel novi minister in hkrati poudaril, da "na cene, kot so bile pred energetsko krizo, se sicer ne moremo vrniti, lahko pa pripomoremo, da bo dvig znosen, vsekakor manjši od na primer 30 odstotkov".
Kako je z zemeljskim plinom?
Če imamo pri električni energiji državne dobavitelje, pa imamo pri zemeljskem plinu državne in nedržavne, pojasnjuje Kumer. "Imamo srečo, da lahko državni dobavitelji regulirajo ceno plina tudi pri končni dobavi. Pri plinu lahko naredijo tako kot pri elektriki, kjer dokupijo energijo in jo dražje prodajo na tuje trge ter ustvarijo pozitivno razliko v ceni. Če vse to kombiniramo, se lahko ustvari razlika v ceni. Če znamo pametno poseči v dobavne verige, lahko dobimo dobro mešanico in ustrezen pozitiven učinek za končne odjemalce ter sprejemljivost za vse vključene deležnike," je dejal.
Širša javnost je prestrašena, da bi pozimi ostali brez zemeljskega plina, a minister miri, da zanesljivost dobave zemeljskega plina na slovenskem in evropskem trgu ni ogrožena. "Vsaj ne za zdaj," pravi, saj plin priteka kot običajno. Skrbi jih edino plačilo zanj, saj še vedno ni znano, ali ga bodo plačali v rubljih ali evrih.
"Slovenija se bo zagotovo pridružila skupni evropski nabavi in skupnemu skladiščenju oziroma skupnemu mehanizmu, ki ga imenujemo solidarnostni mehanizem. Tudi sam bom na zasedanju ministrov EU za energijo v Luksemburgu obudil pogovore in predstavil naša pričakovanja," je napovedal.
Dodal je, da so v sredo dali v javno obravnavo predlog zakona o preskrbi s plinom, s katerim bi zagotovili, da odjemalci, ki se grejejo na plin, ne bi ostali brez ogrevanja. "Slovenija prav gotovo ne bo naredila nič takega, kar bi lahko bil razlog za ustavitev dobav," je še obljubil minister, a hkrati poudaril, da je Rusija lahko zelo nepredvidljiva.
O obdavčitvi izrednih dobičkov
"Za nas bi bilo najboljše, če bi se vse zgodilo prostovoljno," je dejal o obdavčitvi izrednih dobičkov. "Upamo, da se bo. Radi bi začeli pogovore, na katerih bi jasno predstavili naša pričakovanja. Povedali bi, kje vidimo rešitve. Imamo podatke, ki kažejo, da rezerve so," je povedal in dodal, da če se sogovorniki temu ne bi prilagodili, "obstaja možnost prisilne regulacije cene in kompenziranje mehanizma povrnitve sredstev z izrednimi dobički. Želimo tudi povedati, da naj bi bila prostovoljna določitev znosnih cen, ki so približno enake kot pričakovane cene, bolj ugodna za deležnika kot mehanizem povrnitve sredstev in davki na nepričakovani dobiček".
Uradni pogovori se bodo začeli v sredo, je napovedal minister. "Mi sporočamo svoja pričakovanja, sogovorniki pa sporočajo svoje strahove," je sklenil.
Obnovljivi viri: predvideni so enostavnejši in hitrejši postopki
Glede obnovljivih virov je minister napovedal enostavnejše postopke, imenovane prek enostavne vloge in enostavnih priklopov, ki lahko za polovico skrajšajo čas čakanja. Zagotovili bodo, da bo priklop sončnih elektrarn še hitrejši in bo ves postopek tekel predvidljivo in bolj učinkovito.
"Pri priklapljanju, umeščanju v prostor in spodbujanju želimo ločiti okoljsko čiste projekte od projektov, ki niso okoljsko čisti. To sicer ne pomeni, da bo šlo priklapljanje na hitro in brez vseh presoj. Ni pa v redu, da imata enako prednostno obravnavo okoljsko čist projekt in projekt, ki ni okoljsko čist. Spremeniti moramo merila, postopke in presoje. Tudi gospodarstvu moramo dati jasno znamenje, da so bolj sprejemljive okoljsko čiste naložbe, ki bodo investitorjem prej povrnile vložena sredstva s prejšnjo in bolj predvidljivo umestitvijo v prostor," je pojasnil.
Dodal je, da bodo preoblikovali distribucijsko omrežje, in sicer na tak način, da bo omogočen zeleni prehod, ki bi vključeval hitrejši priklop toplotnih črpalk, hranilnikov energije in sončnih elektrarn na omrežje. "S predsednikom vlade meniva, da bomo izbrali obliko, ki bo organizacijsko, procesno, časovno in finančno najhitreje omogočila zeleni prehod," je dodal.
Prednosti zakona o oskrbi z električno energijo
Izpostavil je tudi zakon o oskrbi z električno energijo, ki ga je sprejela prejšnja vlada in, kot meni Kumer, omogoča podelitev koncesij distribucijskim podjetjem, kar prinaša nekatere prednosti.
"Distribucijska podjetja bodo kot lastniki infrastrukture oblikovala postopke na svojem omrežju, ki ga najbolje poznajo, prednosti so tudi v enotnem in močnem distribucijskem sektorju, na primer v skupnem nastopu distribucijskih podjetij pri nabavi, pri standardizaciji opreme, pri razvoju, inovacijah, pri združitvi kadrovske in finančne moči za zeleni prehod," je naštel minister in dodal, da so mogoče tudi kombinacije, koncesije in skupen razvoj distribucijskih podjetij ter skupna standardizacija. "Tudi to imamo v mislih in morda se bo tudi to pokazalo kot primerna pot," je sklenil.
Tako bi rešil čakalne vrste za priključevanje fotovoltaike
Opozoril je, da so spodbude za naložbe v sončne elektrarne tako učinkovite, da imajo težave tudi izvajalci priključevanja fotovoltaike. "Primanjkuje dobrih delavcev, začele so se motnje v dobavnih verigah in podobno. Čakalne dobe za ogled in izvedbo se izražajo v mesecih. Tudi če bi rešili priključevanje, bi čakalne dobe ostale, vsaj trenutno gledano."
Rešitev, kot je dejal minister, vidijo v znižanju standardov pri priključitvi. "Vendar ne v znižanju kakovosti standarda," poudarja, ampak časovnega, procesnega. "Drugače povedano, lahko bi znižali zahtevnost priklopa in omogočili, da lahko priklapljamo hitreje in manj nadzirano fizično, ampak bolj daljinsko. Tako bi rešili na primer večino priklopov, le določene izjeme ali zlorabe bi reševali pozneje in ostreje," je opisal minister.
Po njegovem bi lahko ob molku organa dovolili, da bi ljudje sami poskrbeli za ustrezen priklop, pozneje pa z nadzorom, inšpekcijo in učinkovitim sankcioniranjem odpravljali morebitne maloštevilne napake na omrežju. To bi naredili tako, da bi ljudje sami priklopili svojo fotovoltaiko na omrežje in števec, ki je nato pripravljen daljinsko, bi samo še beležil razliko med proizvedeno in porabljeno električno energijo, pojasni, a obenem doda: "Vem, filozofija je drugačna. To seveda zahteva drugačen, usklajen pristop, regulacijo za poznejše ugotavljanje napak, njihovo obravnavo – sankcije, nadzor, inšpektorje – in drugače zasnovane nekatere dele zakonodaje. Rešili pa bi čakalne vrste, ki so tukaj in zdaj."
Lahko obljubim, da se bom z odpadki intenzivno ukvarjal. Gre za izjemno zahtevno in pomembno področje. Govori se, da v Sloveniji vlada nekakšna odpadkovna mafija. Problematike se bom lotil drugače. Skupaj s civilno družbo želimo izdelati koncept reševanja te problematike, kar bo pomenilo tudi strategijo reševanja težav, šele nato pridejo zakonske ali podzakonske rešitve. Ne bo obrnjeno, da bi se težave lotili z zakonskimi nastavki, pri katerih ne bi vedeli, kaj želimo. V Sloveniji se še nismo odločili za jasen koncept glede odpadkov. Želimo biti samozadostni? Če želimo biti, pa ne vemo, kako naj samozadostnost dosežemo. Če se nam pri tem uspe poenotiti, bo vse drugo samo še izvedba.
19