Sreda, 11. 10. 2017, 13.57
7 let, 1 mesec
Ideja volilne pravice za mladoletne za zdaj (politično) neuresničljiva?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
V SMC, kot je mogoče sklepati iz njihovih odgovorov, za zdaj ne verjamejo, da ima znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice z 18 na 16 let dovolj široko (politično) podporo. To nakazujejo tudi odgovori strank, ki so trenutno do ideje še neopredeljeni ali pa ji nasprotujejo.
Vladajoča SMC, katere kandidatka Maja Makovec Brenčič je prejšnji teden obudila pobudo za zgodnejšo podelitev volilne pravice, bi lahko predlog za znižanje starosti za volilno pravico sama poslala v parlament. Za ustavne spremembe namreč zadostujejo podpisi 20 poslancev, kolikor jih SMC ima.
A iz odgovorov poslanske skupine stranke je razumeti, da idejo Makovec Brenčičeve razumejo predvsem kot poziv mladim, (politične) podpore za to potezo pa za zdaj naj ne bi bilo.
"V poslanski skupini SMC zelo podpiramo udeležbo in vključevanje mladih v politiko. Prav je, da se o različnih oblikah sodelovanja mladih v politiki razpravlja. Pobudo kandidatke za nižanje volilne pravice na 16 let razumemo predvsem v luči poziva mladim k politični ozaveščenosti. Pomembno pa se je zavedati, da je vsako spremembo ustave treba peljati s široko podporo," so zapisali.
Preberite še:
Ali bi 37 tisoč mladoletnikov poživilo dogajanje na voliščih? #video
V SD bi najprej predlog z argumenti
"Pričakujemo, da bodo predlog o nižanju starosti za volilno pravico v prvi vrsti pospremili argumenti o vlogi, pravicah in odgovornosti mladih v družbenih procesih na vseh ravneh, ne pa rokohitrske obljube," pravijo v poslanski skupini SD, ki jo vodi Matjaž Han.
Če bi vlada ali poslanci poslali predlog v državni zbor, bi ta najprej odločal, ali začeti postopek spreminjanja ustave, za kar je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev. Za samo spremembo bi morali nato glasovati dve tretjini vseh poslancev (torej 60). SMC ima sama 35 poslancev.
V SD se za zdaj o predlogu nočejo izreči. Po njihovem mnenju "ni dobro, da spremembe ustave namesto iz argumentov pronicajo iz predvolilnih napovedi in obljub politikov". Dodajajo, da pričakujejo, da predlog o nižanju starosti za volilno pravico v prvi vrsti pospremijo argumenti o vlogi, pravicah in odgovornosti mladih v družbenih procesih na vseh ravneh, ne pa rokohitrske obljube. Vnaprejšnje izrekanje o podpori predlogom se jim zdi nesmiselno, dokler ni vpogleda v argumente.
DeSUS za širše ukrepe
Najprej izobrazimo mlade, nato razmišljajmo o znižanju starosti, menijo v poslanski skupini DeSUS, ki jo vodi Franc Jurša.
V DeSUS se glede podpore predlogu niso neposredno izrekli, iz zapisanega pa je mogoče razumeti, da znižanja starosti kot samostojnega ukrepa ne bi podprli.
Menijo namreč, da zgolj znižanje starostne meje ne bi bilo dovolj, da bi mlade bolj zainteresirali za politiko. "Država bi morala z izobraževalnim sistemom in drugimi vzvodi, najprej poskrbeti za boljšo informiranost in vključenost mladih v politične procese, potem pa bi lahko začeli razmišljati tudi o nižanju starostne meje za pridobitev voline pravice z 18 na 16 let."
Levica še neopredeljena, NSi proti
"Ocenjujemo, da je prav, da človek volilno pravico pridobi hkrati s polnoletnostjo, ko pridobi tudi poslovno sposobnost," pravijo v poslanski skupini NSi, ki jo vodi Matej Tonin.
V Levici pravijo, da razprava o predlogu znotraj stranke še teče, zato stališča še ne morejo podati.
V poslanski skupini NSi in SDS znižanja starostne meje na 16 let ne podpirajo. "Ocenjujemo, da je prav, da človek volilno pravico pridobi hkrati s polnoletnostjo, ko pridobi tudi poslovno sposobnost," pravijo.
Predlog je že v začetku leta podprl nepovezani poslanec Andrej Čuš, ko je sam dal pobudo za spremembo 43. člena ustave (odziva strank na predlog tedaj ni bilo).
