Hojs znova izrazil nezadovoljstvo nad hrvaškim varovanjem meje

V schengenu naj ne bi bilo sistematičnega nadzora na notranjih mejah, a migracije, terorizem in pandemija covid-19 postavljajo pod vprašaj eno od štirih temeljnih svoboščin Unije, prosto gibanje. Namen razprave, ki se je začela danes, je ustrezno prenoviti schengen in s tem zagotoviti njegovo preživetje. Nova strategija se pričakuje sredi prihodnjega leta, poroča STA.

Slovenski minister Aleš Hojs, ki je današnjo razpravo ocenil kot zanimivo, je izpostavil, da schengen ni razpadel zgolj zaradi novega koronavirusa, temveč se je ta proces intenzivno začel zaradi neučinkovitega nadzora migracij. Poudaril je, da schengen mora ostati odprt, ker je ena ključnih pridobitev EU, a da se ne moremo slepiti, da težave niso močno povezane z dogajanjem na zunanji meji.

Novice Slovenska vojska brez dodatnih pooblastil za varovanje državne meje #video

Zato je po Hojsovih besedah ključno zagotoviti temeljit nadzor na zunanji meji, pri čemer je bistvena vloga agencije za zunanje meje Frontex. Ob tem je izpostavil, da ne skriva delnega nezadovoljstva nad Hrvaško, ki stalno poudarja, da ni potrebno, da je Frontex na njenih mejah, čeprav je Slovenija letos zabeležila že več kot 14 tisoč nezakonitih prebežnikov.

Po njegovem mnenju bi bilo treba preučiti, ali ne bi bilo smiselno, da je napotitev Frontexa v države, ki ne varujejo ustrezno zunanje schengenske oziroma zunanje meje Unije, obvezna. Obvezno bi po njegovem mnenju moralo biti tudi izpolnjevanje priporočil strokovnjakov, ki ocenjujejo varovanje meje, ne pa da se iščejo "stranpoti skozi politične odločitve".

Minister sicer poudarja, da Slovenija ne želi blokade hrvaškega vstopa v schengen, bo pa vztrajala, da se odpravijo pomanjkljivosti, na katere opozarjajo strokovnjaki. "Je pa naš interes vsekakor, da bi Hrvaška prišla v schengen in da bi schengensko mejo pomaknili na zunanjo mejo," je poudaril v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Poročila o nasilju nad migranti Hojs jemlje z rezervo

O poročilih o nasilju Hrvaške nad migranti pa je Hojs dejal, da se ne bi stoodstotno zanesel nanje, češ da so imeli tudi poročila, da slovenska policija grdo dela z migranti, pa je bilo vse neresnično. "Te stvari jaz jemljem z relativno veliko rezervo. Ne bom rekel, da ni nič res, se mi pa zdi, da se to izrazito potencira," je dejal.

Namen razprave o reformi schengena je sicer po Hojsovih besedah to, da se zagotovi enotnejše delovanje in prepreči nadzor na notranjih mejah, ki ga na primer Avstrija na meji s Slovenijo izvaja že vrsto let. V povezavi s tem je minister predstavil slovensko idejo, da se nadzor izvaja v zaledju, z izravnalnimi ukrepi, kar je po njegovih besedah komisija pozdravila.

Fajonova: schengen je močno ogrožen

Enega od ključnih nagovorov na forumu je imela predsedujoča delovni skupini za schengen v odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine Tanja Fajon, ki pravi, da bo Evropska komisija očitno umaknila reformo, ki je trenutno v zakonodajnem postopku EU, tako da se pot reforme schengena začenja na novo.

Fajonova je v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju opozorila, da je schengen danes močno ogrožen, predvsem zaradi nezaupanja med članicami, kar vodi v vse večji nadzor na notranjih mejah. Če ne bomo hitro rešili schengena, nam grozi tudi začetek razpada integracije EU, je posvarila.

Fajonova je tudi izpostavila, da prav te dni vlaga v parlamentarni postopek osnutek resolucije o letnem poročilu delovanja schengena, pri čemer med drugim opozarja, da bi morali vnovič poslati ekspertno misijo na Hrvaško, da oceni njeno pripravljenost na vstop v schengen, zlasti glede na skrb vzbujajoče informacije o dogajanju na hrvaško-bosanski meji.