Četrtek,
8. 5. 2014,
11.48

Osveženo pred

6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Inštitut za politike prostora hoja

Četrtek, 8. 5. 2014, 11.48

6 mesecev

Hoja ni le zdrava in poceni, pomaga tudi gospodarstvu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
V Sloveniji letos že četrtič poteka projekt urbanih sprehodov, ki se zgleduje po globalnem gibanju Jane's Walk, katerega namen je ozavestiti prebivalstvo o pozitivnih učinkih hoje in sprehodov.

Pobuda Jane's Walk izhaja iz Toronta, kjer so leta 2007 pripravili prve organizirane mestne sprehode. Gibanje, ki se je kmalu potem razširilo po vsem svetu, je dobilo ime po Jane Jacobs, proučevalki uličnega življenja in kritičarki odtujenega urbanističnega načrtovanja.

Vedno bolj priljubljeni tudi pri nas Urbani sprehodi Jane's Walk so se lepo uveljavili tudi v Sloveniji. "Njihovo število je vsako leto večje, saj jih pripravlja vedno več slovenskih mest in krajev. Predvsem pa so se sprehodi uveljavili kot uporaben način dela za skupno proučevanje stanja v prostoru in oblikovanja pobud za spremembe," pravi Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora v Ljubljani, pod okriljem katerega poteka projekt Jane's Walk v Sloveniji.

Cilji in način izvedbe urbanih sprehodov se ujemajo s tem, za kar se zavzemajo tudi na njihovem inštitutu: spodbujati zanimanje prebivalcev za lokalno bivalno okolje, podpirati sodelovanje pri urejanju prostora ter promovirati hojo kot vsakdanji način mobilnosti v mestih.

Zakaj raje uporabljati noge kot avtomobile? "Predvsem zaradi kritične onesnaženosti okolja moramo mesta razbremeniti avtomobilov, hkrati pa moramo mestni prebivalci zaradi slabega zdravstvenega stanja postati bolj aktivni. Hoja je zdrava, poceni in praktična," še poudarja Maja Simoneti.

Poleg zdravstvenega in okoljskega motiva pa po besedah Simonetijeve velja izpostaviti tudi ekonomskega, saj prisotnost pešcev in živahnost uličnega vrveža dodatno dobro vplivata tudi na drobno gospodarstvo in trgovino v mestu.

Več pešcev, več varnosti Več pešcev v javnem prostoru pomeni tudi večjo varnost, na kar je med prvimi opozarjala prav Jane Jacobs. Na ulici, ki ima redne sprehajalce, ki po njej vsakodnevno hodijo po opravkih, in ob kateri so trgovinice ali podobni lokali, katerih lastniki imajo tudi pregled nad prostorom, se namreč dogaja manj nasilja, kriminala in drugih neljubih dogodkov.

Hoja za zdrav življenjski slog in socializacijo Sodobne raziskave so pokazale tudi specifične prednosti hoje pri starostnikih in pri šolski mladini. Pri starostnikih redna hoja pomaga pri ohranjanju vitalnosti telesa in duha in neodvisnosti od pomoči, pri mladostnikih pa vsakodnevna hoja v šolo in iz nje pomembno vpliva na razvoj zdravega življenjskega sloga.

Poleg tega imajo otroci, ki redno hodijo peš v šolo in iz nje, večje in trdnejše socialno omrežje, kar vpliva na njihovo socializacijo v poznejših življenjskih obdobjih.

Za obe omenjeni skupini je značilno, da sta sicer manj mobilni in pretežno odvisni od prevoza drugih. Prijaznost in primernost javnega prostora za pešhojo sta za ti dve skupini zato življenjskega pomena, še prednosti hoje za različni generacijski skupini pojasnjuje Maja Simoneti.

Ključna vloga lokalnih nevladnih organizacij Sprehode organizirajo in vodijo prostovoljci, pri čemer je treba poudariti ključno vlogo lokalnih nevladnih organizacij in povezanih posameznikov.

"Kljub temu pa je za pokrivanje materialnih stroškov dobrodošla kakršnakoli podpora. Na našem inštitutu nam je tako uspelo za projekt pridobiti podporo iz sredstev Evropskega socialnega sklada v okviru projekta Mreža za prostor, iz katerega smo lahko pokrili predvsem stroške komunikacijske podpore ter deloma tudi stroške koordinacije sprehodov," je še povedala Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora.