V panamskih dokumentih tudi košarkar Uroš Slokar

Državni reprezentant je najprej v davčni oazi Panama ustanovil sklad, katerega vsa sredstva tri leta po tem, ko se stečejo v sklad, postanejo nedostopna za morebitne upnike ustanovitelja, v Delu poroča Rok Kajzer.

Sklad je nato v drugi davčni oazi ustanovil še podjetje, to pa je v tretji davčni oazi odprlo še bančni račun. Na njega naj bi se po napovedih stekla Slokarjeva sredstva iz ameriške banke Merrill Lynch iz Miamija na Floridi in drugi njegovi prihodki. Slokar je odprl račune v Panami, na Angvili in otoku Guernsey, računajoč na to, da domače finančne in davčne oblasti tega ne bodo opazile. Namen odprtja računa je bila zaščita družinskega premoženja zaradi neupravičenih terjatev.

Edini upravičenki Slokarjeva mati in hči

Slokar je sklad The Future Is Bright Foundation (Fundacija Svetla prihodnost) ustanovil avgusta lani. Je edini ustanovitelj in upravičenec. V primeru smrti ali opravilne nesposobnosti sta edini upravičenki njegova mati Milica in mladoletna hči, vsaki bi pripadalo 50 odstotkov. Pravna zastopnica in varuhinja sklada je Tanja Slokar.

Sodeč po statutu sklada iz lanskega septembra je trenutno v njem deset tisoč dolarjev ustanovnega kapitala, v obliki enega delniškega certifikata pa še 50 tisoč dolarjev. Gre za 50 tisoč delnic v vrednosti po en dolar podjetja Investmentality LTD, ustanovljenega v davčni oazi Angvili. Dokumenti kažejo, da so kot vir premoženja, ki bo prispelo na račun, navedeni neto prejemki v znesku 500 tisoč evrov na leto. Predvideni pologi na račun pa naj bi znašali 1,8 milijona dolarjev.

Slokarja smo poklicali za odziv, vendar je njegova številka nedosegljiva, že deseti dan pa ga po pisanju Dela išče tudi Košarkarska zveza Slovenije. Uroš Slokar je bil slovenski reprezentant tudi na zadnjem evropskem prvenstvu 2015 na Hrvaškem in v Franciji.

Kdo je Uroš Slokar?

Uroš Slokar, ki bo prihodnji mesec dopolnil 33 let, spada med najbolj stabilne slovenske košarkarske reprezentante. Za izbrano vrsto Slovenije je zbral kar 76 nastopov, kar ga uvršča na drugi mesto večne lestvice. Večkrat je slovenski dres oblekel le Jaka Lakovič (86).  Medtem ko je za Slokarjevo reprezentančno kariero značilna stabilnost, pa je bil občutno bolj nestanoviten na klubski ravni. V zadnjem dobrem desetletju je namreč zamenjal kar 16 klubskih okolij. Doma je ta 210 visoki center branil barve ljubljanskih klubov Ježica, Slovan in Olimpija, v tujini pa si je kruh služil v Italiji, Španiji, Rusiji, Nemčiji in Kanadi. Je tudi eden tistih Slovencev, ki so zaigrali v severnoameriški poklicni ligi NBA. V sezoni 2006/07 je bil namreč član moštva Toronto Raptors.  Tam se sicer ni pretirano naigral, je pa zato v Kanadi zaslužil slabih 360 tisoč evrov. V sezoni 2015/16 je bil član španskega prvoligaša Sevilla, pretekli mesec pa se je preselil k italijanski Caserti. (M. P.) 

Hišna preiskava pri častnem konzulu v Luksemburgu Dreuu

Novembra 2013 je Nacionalni preiskovalni urad pri častnem konzulu v Luksemburgu Francu Zlatku Dreuu opravila hišno preiskavo. NPU je pri njem iskal dokaze zoper Boška Šrota in Andrijano Starina Kosem zaradi poslov z ničvrednimi delnicami Premogovnika Velenje, poroča POP TV. Dreu in njegov sin Alexander Dreu naj bi poleg Šrota v Luksemburgu in na Britanskih Deviških otokih zastopala tudi družbe borznega posrednika Bogdana Pušnika, navaja POP TV.

Kot dodaja televizija, je bila glavna luksemburška družba pri teh poslih z delnicami Peria, njen ekonomski upravičenec pa naj bi bil Šrot. Peria se je preimenovala iz družbe Jobelux, skupščini pa naj bi predsedoval prav Dreu.

Kaj razkrivajo dokumenti?

Iz dokumentov naj bi bilo razvidno, da je Peria začela z delnicami trgovati v Sloveniji novembra 2006. Najprej je začela kupovati delnice Pivovarne Laško, ves čas pa naj bi sodelovala pri preprodaji delnic s Šrotovimi družbami, vpletenimi v prevzem pivovarne. Štiri leta pozneje naj bi Peria kupovala tudi delnice velenjskega premogovnika.

Družbo so pozneje likvidirali, delnice pa so, kot poroča POP TV, prenesli na družbo Ulster z Britanskih Deviških otokov, ki jo zastopa sin konzula Alexander Dreu. Nekatere terjatve naj bi odstopili tudi luksemburški družbi Falkade, ki jo prav tako zastopa Dreu.

Dreu zanika lastništvo družbe v davčni oazi

Dreu se je ujel tudi v afero Panamski dokumenti. Leta 2006 je bil namreč nekaj časa pooblaščenec in lastnik družbe z Britanskih Deviških otokov.

Dreu je za Delo dejal, da nikoli ni bil lastnik te družbe. Pravi lastnik, ki je družbo kupil, naj bi namesto svojega imena vpisal njegovo. Zanikal je, da bi ustanavljali podjetja v davčnih oazah za slovenske državljane, in dejal, da je od leta 2002 poslovno neaktiven. Pridobljeni podatki, kot nadaljuje časnik, kažejo, da je Dreu pooblastila za upravljanje podjetij dobival še več let po tem letu.