Gradnja pozitivnega odnosa do lokalne hrane je tek na dolge proge

O tem, zakaj je pomembno, da ohranjamo lokalno pridelavo in predelavo, smo se pogovarjali z dr. Luko Juvančičem, izrednim profesorjem za področje ekonomike naravnih virov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Pozitiven odnos do lokalne kakovostne hrane je ključen pri ustvarjanju kakovostnih potrošniških in prehranskih navad.

Dr. Luka Juvančič je svoj dodiplomski študij agronomije opravil na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, nato se je na magistrski študij odpravil v Aberdeen na Škotsko in se nazadnje vrnil domov, kjer je na matični fakulteti še doktoriral.

Z delom si želi doprinesti na različnih področjih – vse od podpore odločevalcem v agroživilstvu in javnim politikam do prizadevanja za vzpostavitev poslovnih modelov, s katerimi bi učinkoviteje in donosneje zapirali zanke v proizvodnji in predelavi naravnih materialov.  

Meso, ki ga zaužijemo, naj bo kakovostno in lokalno

Slovenija je precej hribovita dežela, zato so možnosti pridelave hrane omejene. Če želimo svoje podeželje ohraniti poseljeno in lepo obdelano, da se ne bo sčasoma pojavilo zaraščanje kmetijskih površin, je za takšna hribovita področja najprimernejša kmetijska dejavnost živinoreje.

Šestdeset odstotkov kmetijskih zemljišč v Sloveniji je travinje in po mnenju našega sogovornika je reja prežvekovalcev oziroma travojedov daleč najbolj racionalna kmetijska raba teh površin. "V kakšnih drugih časih bi morda lahko polemizirali tudi o tem, da bi del teh travnih površin namenili gozdu. V današnjih časih geopolitičnih trenj in nestabilnosti globalnega sistema oskrbe s hrano tega razkošja nimamo," razloži izredni profesor.

Še vedno pereča tematika je vprašanje trajnostnega razvoja in onesnaževanja okolja z živinorejo

Kmetijstvo, še posebej govedoreja, po besedah dr. Juvančiča prispeva približno 15 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji. "To številko lahko zmanjšamo že s tehnološkimi izboljšavami, kot sta pravilno skladiščenje in aplikacija gnojil v tla, ter ne nazadnje s skrbnejšim načrtovanjem krmnih obrokov," pove dr. Juvančič.

Pri tem opozarja predvsem na vprašanje okoljske (ne)trajnosti živil, ki v nadzorovanih pogojih prepotujejo pol zemeljske oble, da v nekem približku svežega stanja dosežejo končnega porabnika. "Prednosti živil lokalnega izvora so v tem kontekstu tako očitne, da je vsakršna razlaga od tu naprej odveč," doda.

Dr. Luka Juvančič, izredni profesor na biotehniški fakulteti, nam je zaupal svoj pogled na lokalno pridelano hrano.

Uspešni smo lahko le skupaj, če vsak prevzame svoj del odgovornosti

Dr. Juvančič se s svojimi študenti srečuje v okviru predmetov, kjer obravnavajo ekonomske, organizacijske in družbene vidike kmetijske pridelave in proizvodnje hrane. "V razmerah slovenskega kmetijstva in sistema oskrbe s hrano smo lahko dolgoročno uspešni zgolj s kakovostno proizvodnjo ter partnerskim sodelovanjem vseh akterjev v verigi oskrbe s hrano, od kmeta do končnega potrošnika," pravi dr. Juvančič. Seveda je stvar vsakega posameznika, da prevzame svoj del odgovornosti.

Kmetje to počnejo s tehnološko napredno in stabilno proizvodnjo kakovostnih pridelkov. Predelovalna industrija lahko to stori z odgovornim poseganjem po kakovostnih surovinah slovenskega izvora in proizvodnjo živil, ki naslavljajo potrebe kupca. Trgovina to počne z uresničevanjem svojih poslovnih ciljev in grajenjem dolgoročnega zavezništva s slovenskimi proizvajalci in zvestimi kupci. Država spodbuja prakse v verigi oskrbe s hrano, ki družbi dolgoročno koristijo. In ne nazadnje smo tu potrošniki, ki prednostno posegamo po kakovostni hrani slovenskega izvora.

"Kjerkoli v tej verigi nam spodrsne, smo na slabšem vsi. Moj vtis je, da se vsi našteti z osnovnimi načeli zlahka strinjamo. Praviloma pa se pojavijo zadržki, ko bi uresničevanje teh načel zahtevalo spremembe v naših vsakodnevnih praksah," meni namestnik prodekana na biotehniški fakulteti.

S pametnimi nakupi lahko usmerjamo razvoj mesne proizvodnje

Slovenci smo kot narod veliki ljubitelji mesa, vendar pa se moramo zavedati, da s svojimi prehranskimi navadami tudi narekujemo tempo razvoja živinorejske proizvodnje.

Dr. Juvančič zagovarja stališče zmernega prehranjevanja, meso, ki ga zaužijemo, pa naj bo lokalno in kakovostno. "S tem bomo naredili nekaj dobrega za svoje zdravje in za okolje," razloži.

Po mnenju dr. Juvančiča oznaka "izbrana kakovost – Slovenija" pomeni pomembno podlago za vzpostavitev partnerskega sodelovanja sodelujočih v verigah oskrbe s kakovostnim mesom in mesnimi proizvodi slovenskega izvora. S kakovostnim umeščanjem proizvodov gradimo zaupanje potrošnikov.

Odnos do lokalno pridelane hrane izvira iz otroštva

Ravno takšno razmišljanje poskuša prenesti na študente in tudi na sodelujoče v verigi oskrbe s hrano ter širšo javnost. Pravi, da je odnos do lokalne oziroma doma pridelane hrane pridobil že med odraščanjem na vasi in z občasnim delom na kmetiji starih staršev.

Meni, da je pozitiven odnos do lokalne kakovostne hrane, ki ga vcepimo otrokom z vzgojo in vzgledom že v otroštvu, ključen pri ustvarjanju kakovostnih potrošniških in prehranskih navad. "Zato podpiram akcije, kot so obiski predšolskih otrok na kmetiji, šolski vrtički ali tradicionalni slovenski zajtrk. Izkušnja gradi odnos in krepi medsebojno razumevanje ter empatijo, ki sta nujna, da generacija naših otrok postavi trdne, povezane in na partnerskem odnosu temelječe verige preskrbe s kakovostno lokalno hrano, vključno z mesnimi izdelki," pove sogovornik.

Pomemben korak naredimo že, če kot kupci pri svojih nakupih podpremo domače pridelovalce in posegamo po kakovostnem mesu in mesnih izdelkih lokalnega porekla, ki ga zagotavljajo ponudniki, katerih povezovanje in poslovanje pogosto temelji na zadružnih načelih.

Dobre prakse bodo rasle in se razvijale, uspešni zgledi pa bodo za seboj potegnili preostale. "Gradnja pozitivnega odnosa do kakovostne lokalne hrane je tek na dolge proge brez bližnjic. Zato je še toliko bolj pomembno, da pri vzpostavljanju pozitivnega odnosa do lokalne hrane posebno skrb namenjamo svojim najmlajšim," poudarja dr. Luka Juvančič.

Pri tem bodimo pozorni na uravnoteženo prehrano v skladu s smernicami zdrave prehrane.

Naročnik oglasnega sporočila je MKGP.