Petek,
14. 2. 2014,
13.20

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

1

Natisni članek

Natisni članek

les

Petek, 14. 2. 2014, 13.20

8 let, 8 mesecev

Gorski javor je slovenska ebenovina (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

1

Slovenski gozdovi skrivajo zaklade, ki jih zaradi propada lesne industrije lahko prodajamo le tujcem.

"Šele ko sem ga posekal, smo videli, da je znotraj votel," je skoraj z obžalovanjem gledal svoj hlod gorskega javorja lastnik gozda iz Bele Krajine. Ta javor si je ogledal že pred nekaj leti, lani se ga je odločil posekati. A žal ni bil "kapitalec" in zanj ni dobil na tisoče evrov, tako kot za nekatere druge hlode gorskega javorja. "Zdaj ga bodo odkupili po 70 evrov za kubični meter," je obupaval.

A kljub temu bo tudi prihodnje leto svoja najlepša drevesa iz Bele Krajine spet poslal v Slovenj Gradec, kjer vsako leto sredi zime poteka dražba najvrednejšega slovenskega lesa. Hlode lastniki pošljejo iz vse Slovenije, zadnji dan dražbe pa se na parkirišču pred Preventom zberejo za ogledovanje razstavljenih hlodov, kot nekoč na avtomobilskem sejmu. Tam jih občudujejo in primerjajo. In snujejo, kaj bi posekali prihodnje leto. Kapitalne hlode lahko prodajajo le tujcem Letos je bila dražba osmič. Sprva je naletela na hladen sprejem javnosti, češ da so kupci tako ali tako tujci, zakaj torej naš les prodajamo v tujino. "Domači trg je umrl. Preprosto ni kapitala. Žage so bodisi umrle bodisi so podhranjene, lesne industrije pa praktično ni več. Zato v Sloveniji nimamo več komu prodajati kakovostnega lesa," je zatrdila predstavnica Društva lastnikov gozdov Pohorje Kozjak.

V zadnjih letih se je posek gozda povečal in zato gozdarji in lastniki gozda trdijo, da so svoje delo dobro opravili. "Kaj nam torej pomaga kakovostna surovina, če je doma nimamo komu prodajati," je dodal Milan Tretjak, vodja enote Zavoda za gozdove v Slovenj Gradcu. Zato se mu zdi licitacija odlična rešitev: "Pričakujem, da bi z večjim številom licitacij lahko omejili prodajo na kamionskih cestah, kjer tujci slovenski les res kupujejo po nizkih cenah. Na ta način se bi cena slovenskega lesa lahko še povečala."

Opozoril pa je še na eno veliko težavo, in sicer da smo pri izvozu lesa neorganizirani, saj ni podjetja, ki bi lahko zagotovilo izvoz večjih količin: "Včasih je bil to Slovenijales, zdaj pa prav nihče ni zmožen organizirati velikega izvoza. Če bi k nam prišli Kitajci, ki bi hoteli kupiti dva tisoč kontejnerjev lesa, ga ne bi bili sposobni nabrati niti za 200 kontejnerjev."

Drva z manj davka Po žledolomu pa se pojavlja tudi vprašanje prodaje manjvrednega lesa. Najvrednejši les bo bolj ali manj obdržal ceno, manjvrednemu pa bo cena gotovo padla. "Italijani so že zavohali," je med hlodi na dražbi potožil lastnik gozda iz Posočja: "Zdaj bi lesni drobir še prodal za okoli 44 evrov na kubični meter, a cena bo gotovo padla na 40 ali še manj." Ocenjujejo, da je po žledolomu kar 80 odstotkov uničenega lesa manjvrednega.

Zveza lastnikov gozdov Slovenije je zato že dala pobudo, da bi ustanovili konzorcij. Tako bi lahko skupno nastopili na trgu lesa in bi tudi za les, ki je posledica žledoloma, lahko izborili višjo ceno. Poleg tega predlagajo še možnost omejitve uvoza lesa za kurjavo in drugega manjvrednega lesa predvsem iz držav zunaj Evropske unije. Uvoz namreč še znižuje ceno slovenskega lesa. Predlagajo tudi uvedbo nižje stopnje DDV za prodajo lesa za ogrevanje – tako ureditev imajo v Avstriji. Menijo, da bi bil le tako les dejansko pospravljen iz gozdov, saj se veliki večini lastnikov gozdov finančno ne izplača čistiti podrtih listavcev, saj je to dražje od dejanskega izkupička od prodaje.

Dražji kot v Avstriji Za kapitalne gorske javorje pa ni skrbi. Ti bodo pri nas še vedno veliko dražji kot v Avstriji. Cene lesa, dosežene na slovenskih dražbah, so namreč višje kot tiste v Avstriji. "Razlika je v kakovosti. Kupci na dražbah v obeh državah so približno enaki," je razložil Tretjak, Jože Mori iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije pa je dodal: "V Avstriji so cene precej nižje. Tam je najbolj cenjen les dreves brega, pri nas pa gorski javor rebraš in oreh."

"Pri odpiranju ponudb smo ugotovili, da so bile cene zelo dobre. Cene so nekoliko upadle pri orehih in slivah, a letos ni bilo takšne kakovosti, kot so jo iskali kupci. Zelo pa smo bili presenečeni pri hlodih smreke in macesna, ki so dosegali zelo visoke cene," je dejal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki je eden od organizatorjev dražbe lesa. Povprečna cena 971 hlodov oziroma 1100 kubičnih metrov lesa na dražbi je bila 280 evrov na kubični meter prodanih hlodov.

Toda na dražbi najvrednejšega slovenskega lesa so bili v ospredju "kapitalci". Hlodi, ki so med lesom kot porscheji med avtomobili. In med njimi pri nas kraljuje gorski javor, ki so ga pred dvema letoma celo razglasili za slovensko drevo leta. Nepoznavalcem se res ne sanja, kaj je na tem javorju, da dosega tako visoko ceno.

Gorski javor rebraš – slovenska ebenovina In so nas podučili, zakaj je najdražji kubični meter tega lesa stal 8853 evrov, hlod iz Sevnice so prodali za skupno 10.500 evrov, odpotoval pa bo na Portugalsko, na Madeiro, kjer ga bodo predelali v glasbila. Isti kupec je že lani kupil najdražje drevo na dražbi. Drugi najdražji hlod je bil letos posekan pri Igu, na kubični meter je dobil malce nižjo ceno, a za celoten hlod je kupec odštel 10.600 evrov. Tudi iz tega bodo naredili glasbila, zanj pa se je potegovalo kar enajst kupcev. Med rednimi kupci lesa na slovenjegraški dražbi je tudi ameriška družba Carl Becker and Son iz Chicaga, ki že štiri generacije izdeluje priznane violine.

Toda ni vsak gorski javor dober za inštrumente. "Prijatelj je pred leti pripeljal pet hlodov in eden izmed njih je bil prav tisto leto najdražji gorski javor," je dejal obiskovalec iz Baške grape: "Toda drugih štiri ni prodal, ker niso bili rebraši."

Rebraši? "Poglejte ta dva hloda," je pokazal lastnik gozda s Kozjaka: "Tale javor je rebraš, tale pa ne. Iz prvega bodo naredili tanek furnir in z njim obložili armaturne plošče dragih avtomobilov." "Za jahte bo šel," ga je dopolnil kolega in se zasmejal: "Iz drugega bodo pa naredili kvečjemu cokle." In so božali les, se navduševali nad rebri, ki jih nepoznavalci nismo opazili.

Javorjev les namreč zaradi zunanjih vplivov razvije posebno strukturo: ikrasto, ptičjo ali rebrasto. Zato so ikraši, rebraši in ptičji javorji najbolj iskani. Ironija je, da na slabših tleh ko raste gorski javor, večja verjetnost je, da bo drag rebraš.

Toda gorski javor še zdaleč ni edini les na dražbi. Na parkirišču je bilo na ogled vse, od grčastih orehov s koreninami, ki jih cenijo puškarji, do malih drobnih sliv, ki so priljubljene med nemškimi izdelovalci pip. Strukture lesa so se bohotile v vseh mogočih barvah, od nežne rumene akacije do temnordečega gorskega bresta. Med njimi je ležala tudi smreka s premerom 105 centimetrov. Impresivno drevo, staro okoli 120 let. Prodali so ga za 587 evrov na kubični meter, skupno za 2.300 evrov. Bila je pravi zaklad slovenskih gozdov.