Golobič za več aktivnosti slovenske politike glede težav Evrope

Zato bo stranka jeseni DZ predlagala oblikovanje jasnih stališč glede potrebnih sprememb v EU. Meni sicer, da bo vrh evroskupine le navidezno govoril o pomoči Grčiji, bistvo bo po njegovem mnenju kriza evra in EU.

"Na dnevnem redu ni rešitev, kako naprej"

V tem času se dogajajo prelomne stvari za Evropo, kjer prihaja v ospredje spoznanje, da na sedanji način ne gre več naprej, ni pa na dnevnem redu rešitev, kako naprej, je na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Golobič.

"Dejstvo je, da se slovenska politika s temi vprašanji ukvarja premalo ali pa se z njimi ukvarja le za potrebe dnevnopolitičnega obračunavanja," je dejal. Zato bo stranka Zares v začetku jeseni sprožila nekaj iniciativ v delovnih telesih DZ in v samem DZ, da bi "parlament prevzel iniciativo, ki je vlada očitno ne zmore", je napovedal.

"Nujno je, da se Slovenija angažira z več drznosti"

Po njegovem mnenju je nujno, da se Slovenija kot polnopravna članica EU in območja evra angažira "z več drznosti, odkritosti in načelnosti, kot si jo lahko dovolijo veliki, seveda pa brez pogojevanja in ultimatov, ampak z iniciativo, ki ne bo ostala brez odmeva".

Podlaga za pobudo bi lahko bila stališča vlade z maja lani, v katerih se je med drugim zavzela za to, da se zaostri nadzor nad izpolnjevanjem določil pakta stabilnosti, da se v določila pakta vključi tudi mehanizme za izključitev posamezne države iz območja skupne valute, da se v večji meri uskladijo fiskalne politike članic evrskega območja in da zasebni upniki grškega dolga prevzamejo ustrezen del odgovornosti.

"Grčija je le simptom tega, kar se dogaja v Evropi"

Golobič pravi, da bi bila takšna razprava pomembna tudi za spremembo miselnosti v Sloveniji, ki da onemogoča razpravo o domačih težavah. Po njegovem mnenju bodo na vrhu evroskupine le navidezno govorili o pomoči Grčiji, saj da je "Grčija le simptom tega, kar se dogaja v Evropi".

Do vključevanja zasebnih upnikov v reševanje Grčije prihaja prepozno, meni in dodaja, da se je s pomočjo s strani držav oz. davkoplačevalcev "socializiralo tveganje". "Zakaj bi 'diler' nehal prodajati, če odvisniku vsi sosedi pomagajo, da lahko še naprej kupuje," je ponazoril.

"Varčevalna politika vodi v socialne nemire"

Strategijo, ki so jo EU, posamezne države članice in Evropska centralna banka (ECB) izbrala ob nastopu recesije, je danes mogoče oceniti kot slabo in škodljivo ter nevzdržno za naprej, meni predsednik Zares. Varčevalna politika namreč ne vodi v povečevanje rasti, ampak v socialne nemire, politično nestabilnost in povečevanje dezintegracije, pravi in dodaja, da brez rasti ni mogoče zagotoviti vzdržnosti javnih financ oz. ekonomij.

Po njegovem mnenju je potrebna večja ekonomska, fiskalna in politična integracija, kar da bi manjšim državam, kot je Slovenija, koristilo, ne škodilo.

"Treba bi bilo izvesti stresne teste držav"

Golobič podpira idejo o ustanovitvi evropske bonitetne agencije in meni, da bi bilo treba zaostriti odgovornost velikih bonitetnih hiš. Ob stresni testih bank in zavarovalnic bi bilo treba, "če želimo, da evro preživi", po njegovem mnenju izvesti tudi stresne teste držav.

Žerjav: Slovenija naj rešuje sebe Predsednik SLS Radovan Žerjav pa meni, da EU nima premišljene vizije niti strategije, kako bo v prihodnje reševala kritične javnofinančne težave držav v območju evra, kot je Grčija. Dodaja, da Slovenija ne more več pomagati drugim državam, saj je skrajni čas, da začne reševati sama sebe. Kot je zapisal Žerjav, je bil že prvi odziv EU na krizno stanje javnih financ v Grčiji "preuranjen in neustrezen". Opozarja, da podoben odziv EU v drugih primerih ne bo več možen, saj bodo še druge države, ki so pomagale Grčiji, same zašle v "brezizhoden položaj na rob bankrota".

Slovenija ne more več pomagati drugim državam v območju evra, saj je skrajni čas, da začne reševati sama sebe, meni predsednik SLS, ki pogreša jasen načrt, kako se bodo vse dosedanje pomoči Slovenije drugim državam evrskega območja vračale in kakšna zagotovila za to ima vlada.