Robert Golob
Sreda, 25. 6. 2025, 11.33
3 ure, 33 minut
Voditelji članic Nata potrdili dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Predsednik vlade je poudaril, da je definicija upravičenih stroškov za obrambo in varnost v zaključnem tekstu deklaracije, ki bo sprejeta na današnjem vrhu zveze Nato v Haagu, razširjena: "Uspelo nam je razširiti definicijo, da varnost ni samo orožje, ampak tudi vse druge prvine varnosti, zaščite in odpornosti. Zadovoljni smo, da nam je uspelo koncept širše varnosti vnesti tudi v to deklaracijo. Zato tudi verjamemo, da je ta deklaracija v celoti usklajena z našimi cilji in ji zato ne bomo nasprotovali," je bil jasen premier dr. Golob.
Voditelji članic zveze Nato so danes na vrhu zavezništva v Haagu potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, so sporočili z Nata. Obenem so voditelji potrdili zavezanost kolektivni obrambi, ki jo predvideva 5. člen severnoatlantske pogodbe. Premier Robert Golob ni nasprotoval sklepni izjavi. Kot je pojasnil, je Sloveniji v pogajanjih uspelo doseči širšo in bolj uravnoteženo definicijo varnosti – takšno, ki presega zgolj tradicionalno pojmovanje obrambe, usmerjeno predvsem v vlaganja v orožje, opremo in vojaške sile. Kot smo že poročali, lahko Slovenija sredstva strateško usmeri v projekte, kot so teritorialna obramba, kibernetska varnost, vojaške bolnišnice in zmogljivosti dvojne rabe – torej takšne, ki koristijo tako civilni kot vojaški zaščiti.
"Pogajanja so bila trda in dolga. Uspelo nam je razširiti definicijo, da varnost ni samo orožje. To je za nas ključno, zato deklaraciji ne bomo nasprotovali," je Golob povedal ob prihodu na zasedanje. Pri tem je dodal, da gre za odgovoren pristop do državljanov in ne za politične igre: "Mi ne nastopamo, mi imamo odgovornost."
Nadaljevanje usklajene obrambne politike
Odločitev sledi jasno začrtani obrambni politiki vlade. Nedavno je Državni zbor sprejel Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki je usklajena z novo zavezniško dogovorjeno strukturo obrambnih izdatkov. Ta predvideva, da bodo članice 3,5 odstotka BDP namenile neposrednim naložbam v obrambo, dodatnih 1,5 odstotka pa v širše varnostne zmogljivosti, povezane z obrambo.
Kot smo že poročali, se v širši del izdatkov – v razponu do skupnih 5 odstotkov – vključuje t. i. gospodarsko obrambo: razvoj obrambne industrije, obnavljanje zaklonišč, povečanje blagovnih rezerv ter krepitev zaščite in reševanja. Nova ureditev državam članicam omogoča fleksibilnost in upošteva različne varnostne kontekste.
Mednarodni odzivi in jasna sporočila
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ob prihodu na zasedanje zatrdil, da so ZDA "v celoti zavezane Natu in 5. členu severnoatlantske pogodbe". Dodal je, da načrtovanega dogovora ne more preprečiti niti zadržanost Španije, ki dvigu ni naklonjena.
"Glede na grožnjo Rusije in varnostne razmere drugod v svetu alternative ni – to moramo storiti," je bil jasen Rutte. Ob tem je spomnil, da ni predvidenih izjem – vse članice bodo morale izpolniti zavezane cilje glede zmogljivosti, čeprav je časovni okvir prožen.
Podpredsednik italijanske vlade Antonio Tajani je izjavil, da bo Španija morala slediti dogovoru, a da obstaja prostor za prilagoditev glede roka izpolnitve. Belgijski premier Bert De Wever pa je ob tem ironično pripomnil, da bi bil španski premier Pedro Sanchez lahko "genij", če mu uspe izpolniti zaveze brez polne porabe petih odstotkov.
Premik k novi obrambni paradigmi
Golobova podpora sklepni izjavi, ki se ji v koaliciji sicer ne pridružujejo vsi partnerji, izkazuje strateški in pragmatičen pristop: obramba kot celovit koncept odpornosti, razvoja in družbene stabilnosti. Ključna zmaga slovenske diplomacije pa je v tem, da je definicija varnosti postala širša – vključujoč podnebne in prehranske izzive ter civilno zaščito.
