Golob: Preiskava bančnih računov ena največjih zlorab uradnih institucij

Preiskava urada za preprečevanje pranja denarja je intenzivno potekala v mesecih pred parlamentarnimi volitvami tako v Sloveniji kot v Srbiji, ki so bile aprila lani, v tem času pa so med drugim v javnost prihajale tudi informacije o balkanskih transakcijah hčerinskih podjetij GEN-I, ki jo je vodil Golob.

V treh tednih so na podlagi sumov iz anonimke bankam iz urada, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj, poslali 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov. Obsežno dokumentacijo naj bi po poročanju portala Necenzurirano hranili v prostorih nekdanjega arhiva, del te dokumentacije pa naj bi medtem celo izginil.

Novice NPU nad Žuglja zaradi brskanja po transakcijskih računih

Preiskava urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD) je zajela predvsem fizične osebe in podjetja, povezana s srbskim poslovnežem Draganom Šolakom, solastnikom skupine United, ki ima več podjetij tudi v Sloveniji. Med drugim Telemach, Shoppster, Sportklub in spletni portal N1.

"Ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe"

"Verjamem, da v demokratični in pravni državi, kot je Slovenija, ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe. Kakršnokoli podrejanje institucij za doseganje političnih ciljev ter obračunavanje s političnimi nasprotniki, mediji in civilno družbo je nedopustno, moralno zavržno in morebitno kaznivo dejanje. Takšni politiki in posameznikom moramo kot družba odločno reči ne," je opozoril predsednik vlade Robert Golob.

Primer morebitne zlorabe položaja pri preiskavi transakcijskih računov že preiskuje nacionalni preiskovalni urad, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo. Kot so nam povedali, preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, naznanilo zanj pa so prejeli od urada za preprečevanje pranja denarja in finančne uprave.

Primer preiskuje tudi informacijski pooblaščenec

V uradu informacijskega pooblaščenca (IP) so nam povedali, da proti uradu za preprečevanje pranja denarja vodijo dva inšpekcijska postopka. "Med vodenjem prvega inšpekcijskega postopka je IP ugotovil, da bi v primerih nekaterih postopkov, ki so potekali pri UPPD, lahko prišlo tudi do neupravičenega poseganja v informacijsko zasebnost posameznikov in da je možnost take uporabe pooblastil UPPD posledica neustrezne sistemske ureditve položaja in preiskovalnih pooblastil UPPD in postopkov, ki jih vodi ta organ – predvsem presplošne in premalo jasne določitve teh in pomanjkanja ustreznih varovalk pri izvajanju pooblastil tega organa," so zapisali v informacijskem pooblaščencu.

Zaradi tega so zoper sporne člene zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma julija 2022 na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti. Po mnenju IP je ena bistvenih pomanjkljivosti ureditve pooblastil UPPD prav to, da zakon ne določa jasnih pogojev in omejitev pri poseganju v informacijsko zasebnost državljanov s strani tega organa.

Nekdanji direktor urada Damjan Žugelj je v odzivu na razkritje medijev med drugim zapisal, da pri preiskavi ni šlo za "nobeno pregledovanje in preverjanje lastnikov medijskih hiš", "takšne lažne obtožbe in vodenje postopkov po nareku medijev" pa imajo po njegovih besedah za cilj osebno diskreditacijo ter "lahko povzročijo nepričakovano nestabilnost v postopkih tudi v drugih državah".

Novice Bivšega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja preiskuje policija