Ponedeljek,
21. 7. 2025,
14.23

Osveženo pred

5 ur, 32 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,13

Natisni članek

Natisni članek

gospodarstvo širitev EU Marta Kos Robert Golob Robert Golob

Ponedeljek, 21. 7. 2025, 14.23

5 ur, 32 minut

Golob po srečanju z Marto Kos: Varnost in konkurenčnost gresta z roko v roki

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,13
Robert Golob in Marta Kos_srečanje_finančni-okvir-EU_21JUL2025 | Foto Nebojša Tejić/STA

Foto: Nebojša Tejić/STA

Predsednik vlade Robert Golob je po današnjem srečanju z evropsko komisarko za širitev Marto Kos poudaril, da Slovenija v novi finančni perspektivi Evropske unije vidi priložnost za krepitev konkurenčnosti svojega gospodarstva, predvsem prek dostopa do evropskih sredstev za mala in srednja podjetja. Kos je izpostavila, da bo prihodnji evropski proračun okrepil vlaganja v odpornost, varnost in industrijo, širitev EU pa opredelila kot ključen mirovni projekt v času naraščajočih hibridnih groženj.

Predsednik vlade je danes v Ljubljani gostil evropsko komisarko za širitev Marto Kos. Osrednje teme pogovorov so bile prihodnji večletni finančni okvir Evropske unije 2028–2034, krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in nadaljevanje širitvenega procesa EU. "Prvi osnutek večletnega finančnega okvirja, ki je bil predstavljen prejšnji teden, za Slovenijo predstavlja ustrezno podlago za pogajanja. Pogajanja bodo potekala v naslednjih mesecih in pričakujemo, da bodo zelo trda. A obseg sredstev, ki je namenjen tako koheziji kot kmetijski politiki, je tudi za Slovenijo nekaj, s čimer smo lahko v tem trenutku zadovoljni," je na skupni novinarski konferenci po srečanju povedal Golob.

Konkurenčnost in varnost sta neločljivo povezani

Predsednik vlade je po pogovorih poudaril, da Slovenija v novi finančni perspektivi Evropske unije vidi priložnost za krepitev konkurenčnosti svojega gospodarstva. "Za Slovenijo je ključnega pomena, da bo imela dostop do sredstev, ki bodo spodbujala konkurenčnost gospodarstva. Veseli nas, da je v predlogu proračuna temu namenjeno več sredstev, predvsem tudi za mala in srednje velika podjetja. Na tem področju vidimo največji napredek," je dejal Golob in opozoril na ustanavljanje posebnega evropskega sklada za konkurenčnost, ki bo omogočal lažji dostop tudi manjšim podjetjem.

"V teh časih, ko se EU sooča z geopolitičnimi in varnostnimi izzivi, je ključno, da znamo zagotavljati tako varnost kot konkurenčnost. Ta vprašanja danes niso več ločena," je poudaril premier.  | Foto: Nebojša Tejić/STA "V teh časih, ko se EU sooča z geopolitičnimi in varnostnimi izzivi, je ključno, da znamo zagotavljati tako varnost kot konkurenčnost. Ta vprašanja danes niso več ločena," je poudaril premier. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ob tem je dodal, da so sredstva, namenjena konkurenčnosti, neposredno povezana tudi s področjem varnosti. "V teh časih, ko se EU sooča z geopolitičnimi in varnostnimi izzivi, je ključno, da znamo zagotavljati tako varnost kot konkurenčnost. Ta vprašanja danes niso več ločena," je poudaril premier. Golob je izpostavil tudi pomen ohranitve sredstev, namenjenih kohezijski in kmetijski politiki, kar ostaja pomembno tudi za Slovenijo.

Slovenija ostaja zanesljiv partner

Premier Golob je dejal, da Slovenija ostaja zagovornica nadaljnje širitve Evropske unije in da bodo prihodnji meseci ključni za napredek tako pri pogajanjih o širitvi kot tudi pri oblikovanju končne podobe nove finančne perspektive EU. Izrazil je zadovoljstvo s tem, da so se sredstva, namenjena konkurenčnosti in širitvi EU, ustrezno povečala. "Pred nami je zahtevna druga polovica leta, a verjamem, da bomo do decembra, ko bodo na sporedu tako pogajanja o širitvi v Evropskem svetu kot tudi pogajanja o večletnem finančnem okviru, naredili še kakšen korak naprej," je povedal Golob.

Dvojna raba: nova priložnost za slovenska podjetja

Komisarka Kos je posebej poudarila, da bo prihodnji evropski proračun namenil več sredstev za področje konkurenčnosti, vključno z razvojem tehnologij z dvojno rabo – torej tistih, ki služijo tako civilnim kot obrambnim namenom. Poudarila je, da je dostop do teh sredstev pomemben tudi za srednje velika, mala in nišna podjetja, kakršnih je v Sloveniji veliko.

Robert Golob in Marta Kos_srecanje_financni-okvir-EU_27JUL | Foto: Nebojša Tejić/STA Foto: Nebojša Tejić/STA

"Poudarek bi moral biti na dvojni rabi, vključno s kibernetsko varnostjo in seveda infrastrukturo. V tem okviru je pomembno, da bi proračun Evropske unije povečal financiranje varnosti v najširšem pomenu besede," je dejala Kos. Ob tem je spomnila, da bo novi evropski proračun v ospredje postavil tudi vlaganja v odpornost in varnost, ki so tesno povezana z industrijskim razvojem in konkurenčnostjo. Kos je posebej opozorila, da vlaganja v dvojno rabo niso pomembna zgolj z vidika konkurenčnosti, temveč tudi zaradi varnosti. Slovenija po njenih besedah na tem področju razpolaga z dobrimi podjetji in velikim potencialom.

"Imamo tudi dokaze, da se hibridna vojna odvija tudi proti državam članicam. Vemo, da je ruska propaganda sodelovala tudi v napadih na predsednico Evropske komisije, ko so v Evropskem parlamentu glasovali o zaupnici," je dejala Kos. | Foto: Nebojša Tejić/STA "Imamo tudi dokaze, da se hibridna vojna odvija tudi proti državam članicam. Vemo, da je ruska propaganda sodelovala tudi v napadih na predsednico Evropske komisije, ko so v Evropskem parlamentu glasovali o zaupnici," je dejala Kos. Foto: Nebojša Tejić/STA

Širitev ostaja mirovni projekt Evrope

Komisarka Kos je poudarila, da širitev vidi kot mirovni projekt, ki presega zgolj ekonomsko razsežnost in je ključen za dolgoročno varnost Evrope. "Širitev je zame ponovno mirovni projekt, najpomembnejši mirovni projekt na našem kontinentu. V Evropi ne bomo varni, dokler v Evropski uniji ne bodo tudi države Zahodnega Balkana, Ukrajina in Moldavija," je dejala komisarka. Poudarila je, da se širitev danes odvija v povsem novih geopolitičnih okoliščinah, kjer zunanje sile z različnimi prijemi, vključno s hibridno vojno, poskušajo preprečiti evropsko povezovanje. Med drugim je opozorila na pomen boja proti dezinformacijam in manipulacijam ter poudarila, da ima tudi Evropska unija na tem področju vedno več izkušenj.

Kot primer je navedla Moldavijo, kjer bodo septembra parlamentarne volitve, in opozorila na okrepljeno delovanje ruske propagande, katere cilj je odvrniti Moldavijo od evropske poti. "Imamo tudi dokaze, da se hibridna vojna odvija tudi proti državam članicam. Vemo, da je ruska propaganda sodelovala tudi v napadih na predsednico Evropske komisije, ko so v Evropskem parlamentu glasovali o zaupnici," je dejala Kos in poudarila, da mora Evropa okrepiti varnost in odpornost tudi na tem področju.