Brdo pri Kranju: Glede gospodarstva in migracij ni nesoglasij, pri arbitraži in ribičih pa ni popuščanj #video

"Ugotoviti želimo, katere teme lahko zapremo na naslednjem srečanju," je na novinarski konferenci po pogovorih povedal Robert Golob. Izpolnjeni so pogoji, da lahko podpišemo sporazum o solidarnosti na področju energetike, predvsem v zvezi s terminalom na Krku. Multilateralne rešitve bodo omogočale diverzifikacijo energetskih potreb," je še dodal.

Sodelovanje pri JE Krško je zgledno, vprašanje pa je, ali bo EU lahko uvrstila jedrsko energijo med čiste energije in bo tako mogoč nadaljnji razvoj projektov, je povedal Golob.

Slovencem je vstop v schengensko območje olajšal vstop na Hrvaško, istočasno beležimo porast nezakonitih prehodov. Skupaj z Italijo iščemo rešitve, da bi trilateralno vzpostavili nadzor nad nezakonitimi pretoki, napoveduje slovenski premier.

Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem smo se odločili za regulacijo cen za podjetja in gospodinjstva. Pojavljajo se zahteve energetskih družb po kompenzacijah. Verjame, da nam bo tako uspelo kompenzirati upravičene stroške, ki niso zajeti v prodajnih cenah. 

"Sestanek je bil dokaz prijateljskega vzdušja med obema državama," je sklenil Golob.

Novice Po kaj prihaja Plenković?

Odnosi so zelo prijateljski, sta enotna premiera 

"Radi bi izboljšali slovensko-hrvaške odnose in jih naredili še bolj prijateljske, da bi lahko rešili odprta vprašanja in poglobili gospodarsko sodelovanje. Zadovoljen sem, da odnosi s Slovenijo nikoli niso bili politična težava v obdobju mojega mandata," je povedal Andrej Plenković.

"Hvaležni smo Sloveniji in se zahvaljujemo za njeno razumevanje pri našem vstopanju v EU in schengensko območje," je poudaril Plenković in dodal: "Pred napovedanim obiskom kolega Goloba smo pripravljeni na podpis sporazuma o solidarnosti, ko gre za energetiko." 

O migracijah je poudaril dejstvo, da ima Hrvaška 6.700 policistov, ki varujejo zunanje meje, kar pomeni, da hkrati varujejo tudi Slovenijo. V okviru trilaterale so pripravljeni nadaljevati pogovore o skupnih mehanizmih o nadzoru. Hrvaška je pripravljena podpisati sporazum o policijskem sodelovanju.

O pogovorih o BiH je hrvaški predsednik vlade dejal: "To je zelo pomembno vprašanje, predvsem tudi reforme v sosednjih državah, ki si želijo v EU."

Novinarji: Kaj pa arbitraža in ribiči? "Nič novega!" sta enotna premiera

Kako komentirata tožbe o arbitraži, je premiera vprašala novinarka HRT. "Stališči obeh držav sta jasni. Slovenija od arbitraže ne odstopa. Glede ribičev je Slovenija zavezana, da spoštuje zakonodajo," je poudaril Golob. Podobno je dosedanja hrvaška stališča pojasnil tudi Plenković. 

Na vprašanje o vlogi Slovenije pri gradnji terminala za utekočinjeni naftni plin je Golob dejal: "Uskladiti je treba potrebe v okoliških državah in transportne poti tega plina."

"Do prihodnjega sestanka nameravata obe državi preveriti možnosti kapacitet in kako velike konzorcije kupce potrebujemo za ekonomsko upravičenost projekta," je še pojasnil.

"Plin, ki naj bi prihajal v Omišalj, mora imeti odjemalce," je poudaril Plenković. 

Foto: STA/Nebojša Tejić Premierja sta se pogovarjala tudi o transevropskih povezavah, o gradnji avtocest iz Hrvaške skozi Slovenijo, ravno tako tudi o železniških povezavah.

"O tožbi v zvezi z ribiči nismo dobili nobenih informacij, prav tako ne iz Strasbourga," je zatrdil hrvaški premier na novinarsko vprašanje. 

"Slovenija in Hrvaška sta tranzitni državi, večina migrantov želi v Italijo. Zato moramo preventivno delovati skupaj. Ni dovolj le nadzirati mejo, ampak državo v globino, torej vso tranzitno pot," je Golob še dejal o migracijah.   

Že drugo srečanje predsednikov vlad   

Gre za drugo srečanje predsednikov, ki sta se prvič srečala lani konec avgusta ob robu konference Blejski strateški forum na Bledu. 

Od vstopa Hrvaške v schengenski prostor se je število nezakonitih prestopov meje s Hrvaško po neuradnih informacijah na posameznih odsekih podvojilo, ponekod celo potrojilo, zlasti na območju Istre. Obravnavala naj bi tudi razmere na Zahodnem Balkanu. 

Pomembna tema pogovorov bo zlasti energetika. Slovenija želi svojo energetsko odvisnost zmanjševati tudi prek širitve hrvaškega terminala utekočinjenega plina na Krku, Hrvaška pa krepiti svojo povezanost s preostalo Evropo tudi s povečevanjem zmogljivosti plinovodov prek slovenskega ozemlja.

Premierja naj bi se dotaknila tudi vprašanja jedrske elektrarne v Krškem, arbitražni sporazum pa se tokrat ni znašel na dnevnem redu.

Novice Hrvaška ne želi ograj na meji z BiH, financiranju nasprotuje tudi Slovenija