Četrtek,
21. 2. 2013,
18.25

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Tomaž Gantar

Četrtek, 21. 2. 2013, 18.25

8 let, 7 mesecev

Gantar meni, da je grožnja jeseniške bolnišnice o zaprtju vrat pretirana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Minister za zdravje Tomaž Gantar pravi, da je na finančne težave izolske bolnišnice opozarjal že nekaj časa, medtem ko so ga težave jeseniške bolnišnice presenetile.

Vseeno pa meni, da je grožnja jeseniške bolnišnice o zaprtju vrat pretirana, in da bodo bolniki na teh dveh območjih še vedno prejemali kakovostno zdravstveno oskrbo.

Težave z likvidnostjo ima več bolnišnic Zaradi finančnih težav in nelikvidnosti je namreč veledrogerist Kemofarmacija ustavil dobavo zdravil v izolski in jeseniški bolnišnici. V slednji so napovedali, da se lahko zgodi, da bodo bolnišnico v dveh tednih, ko jim bo zmanjkalo rezerv zdravil, kar zaprli. Težave z likvidnostjo ima sicer več bolnišnic v državi.

Minister pa je v izjavi za javnost opozoril, da je ves čas opozarjal na zaostrene razmere financiranja v zdravstvu, a vodstva nekaterih bolnišnic niso upoštevala nujnosti ukrepov. "Nekatera vodstva so bila učinkovita in so delala, nekatera pa ne," je dejal. Tako je na težave izolske bolnišnice opozarjal že nekaj časa, bolj pa ga preseneča jeseniška bolnišnica, saj da je njeno vodstvo še septembra napovedovalo, da bodo poslovali brez primanjkljaja.

Vseeno pa meni, da grožnja jeseniške bolnišnice, da bodo v 14 dneh zaprli vrata, ni resna. Kot je dejal, je dobaviteljev zdravil več, določena zdravila pa se da dobiti tudi kje drugje.

Ministra skrbi, kako bo na dolgi rok Tako minister meni, da bodo bolniki v izolski in jeseniški bolnišnici še vedno dobro zdravljeni, saj da se bo ta situacija verjetno rešila. "V tem trenutku jih ne sme skrbeti, kako bodo obravnavani," je dejal. Skrbi pa ga, kako bo na dolgi rok.

Kot možno rešitev za premostitev nelikvidonsti je omenil vključitev bolnišnic v sistem upravljanja z likvidnostjo v okviru državnega proračuna. Tako bi lahko iz zakladnice pridobile kratkoročna likvidnostna posojila, a bi tudi morale v zakladnico nakazovati morebitne presežke. Dve bolnišnici sta se po njegovih besedah za to možnost že odločili.

Druga možnost je po njegovem mnenju dogovor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kar da bi bilo tudi korektno. Velik del problema financiranja in zamikanja nakazil namreč predstavlja informacijski sistem ZZZS. V tem sistemu, tako Gantar, naj bi bilo več napak, zato izvajalci v tem letu naj ne bi dobili prihodkov za zdravstvene storitve iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Ti po ministrovih besedah predstavljajo tudi do 30 odstotkov prihodkov bolnišnic. Minister tudi meni, da lahko izvajalci vložijo predlog za aneks k splošnemu dogovoru, s katerim bi zamik mesečnih nakazil izvedli postopno.

Ne verjame, da bi lahko katera koli od bolnišnic računala na pomoč iz državnega proračuna Sicer pa ne verjame, da bi lahko katera koli od bolnišnic v tem trenutku računala na pomoč iz državnega proračuna. "Pred nekaj leti je tudi izolska bolnišnica dobila pomoč, pa je znova v še večjih težavah. To pa le odraža tudi način dela, ki velja v neki ustanovi," je dejal.

Znova je poudaril, da so sistemske spremembe zakonodaje nujno potrebne za stabilizacijo sistema. Če se zakonodaja ne bo spremenila in ne bo možen dogovor s sindikati, potem Gantar ne more izključiti scenarija, kakršen je v Grčiji, kjer zmanjkuje zdravil tudi v lekarnah. "Razmere so resne. Če se v teh pol leta ali letu ne bo nič spremenilo, lahko pride tudi do katastrofe," je dejal.

Iskanje krivcev v tem trenutku po njegovem mnenju ne rešuje situacije, pač pa je najprej treba rešiti položaj bolnišnic. V naslednji fazi pa se bodo sveti zavodov morali odločiti, katera vodstva dobro delajo, je dodal.