Četrtek,
24. 11. 2016,
21.32

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,40

4

Natisni članek

Natisni članek

farmacija zdravstvo RTV Slovenija

Četrtek, 24. 11. 2016, 21.32

7 let, 1 mesec

Farmacevtska industrija slovenskim zdravnikom razdelila deset milijonov evrov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,40

4

Švica, farmacija | Foto Reuters

Foto: Reuters

Predstavništva 21 farmacevtskih korporacij v Sloveniji so lani med zdravnike razdelila deset milijonov evrov, so razkrili v oddaji Tarča na TV Slovenija.

Sodelovanje zdravnikov in farmacevtov je v določeni meri potrebno za razvoj zdravstva, je za Tarčo povedal predstojnik revmatologije na UKC Ljubljana Matija Tomšič. Pa je to sodelovanje dovolj transparentno? Lahko bi bilo bolj, je prepričan Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je povedal še, da zdravniki v Sloveniji vsako leto predpišejo več zdravil.



Vsako leto večja poraba zdravil

Del rasti porabe zdravil – od leta 2001 do leta 2015 je vsakodnevna poraba zdravil narasla za 72 odstotkov – je povezan s staranjem prebivalstva, povezavo pa vidijo tudi z dejavnostmi farmacevtskih podjetij. "Vsa nova zdravila se uvajajo prek sofisticiranih marketinških prijemov. V nekaterih primerih imam občutek, da zdravniki govorijo z enakimi argumenti kot farmacevti."

Po Fürstovem mnenju bi morali prav vsa nakazila javno objaviti, sprejeti bi morali zakone, kot jih imajo v devetih evropskih državah (med njimi na Danskem, v Franciji, na Slovaškem) in v ZDA. Pri nas razkritje takšnih podatkov od svojih zaposlenih v internih navodilih sicer zahteva ljubljanski UKC, a večina zdravnikov tega ne upošteva, "številni zdravniki pa za takšen register pogodb celo sploh niso vedeli", so poročali v Tarči.              

Sodelovanje med zdravniško stroko in farmacijo bi lahko bilo bolj transparentno, je prepričan Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. | Foto: STA , Sodelovanje med zdravniško stroko in farmacijo bi lahko bilo bolj transparentno, je prepričan Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Foto: STA ,

Zakona, ki bi od zdravnikov zahteval razkritja, ni

Zakona, ki bi od zdravnikov zahteval razkritje tovrstnih poslov, v Sloveniji torej ni, je pa novinar TV Slovenija Jure Brankovič našel nekaj zdravnikov, ki so bili pripravljeni pojasniti, kako in zakaj so se znašli na plačilnih seznamih farmacevtskih družb.

"Vse honorarje sem prejel za predavanja v tujini. Za dva od omenjenih farmacevtskih naročnikov sodelujem tudi pri svetovanju glede načrtovanja kliničnih raziskav na evropski ravni s področja diabetesa," je skupni znesek 29.550 evrov pojasnil predstojnik endokrinologije na UKC Ljubljana Andrej Janež

Andrej Zavratnik z oddelka za endokrinologijo UKC Maribor pa je povedal: "Da te farmacevtska podjetja povabijo za predavanje tujim strokovnjakom ali k načrtovanju kliničnih raziskav, moraš izkazovati določene znanstvene reference na svojem področju."

Študije, ki niso nujno potrebne

Slovenski zdravniki torej za farmacevtska podjetja pripravljajo članke, predavanja, raziskave. Po mnenju profesorja na fakulteti za farmacijo Boruta Štruklja so bolj kot javno objavljeni podatki vprašljivi tisti, ki se skrivajo in lahko bistveno vplivajo na delo zdravnikov, je še poročal Brankovič.

"Predvsem za generična zdravila, se velikokrat dela študije, ki mogoče niso nujno potrebne. Zdravnike se vplete v študijo in se jim pove: bolj ko boste uporabljali naša zdravila, bolj bomo videli korist za bolnike. Prek tega se pretaka določen denar."

"Velikokrat se predvsem za generična zdravila dela študije, ki mogoče niso nujno potrebne," je povedal profesor na fakulteti za farmacijo Borut Štrukelj. | Foto: Ana Kovač "Velikokrat se predvsem za generična zdravila dela študije, ki mogoče niso nujno potrebne," je povedal profesor na fakulteti za farmacijo Borut Štrukelj. Foto: Ana Kovač

Kardiolog dobil več kot sto tisoč evrov

Na lestvici nakazil, ki so jo na TV Slovenija sestavili na podlagi javno objavljenih seznamov farmacevtskih podjetij, ki tovrstna plačila označujejo kot "prenos vrednosti", izstopa kardiolog Marko Gričar, ki je lani od farmacije dobil več kot sto tisoč evrov. Gričar tega podatka ni želel komentirati.

"Kardiolog Marko Gričar je zaposlen v ljubljanskem UKC, svetuje farmacevtskim družbam in vodi podjetje za organizacijo farmacevtskih dogodkov. Poleg plače (3.960 mesečno bruto) je lani od farmacije prejel več kot sto tisoč evrov. Gričar, znan predvsem po skrbi za Ivana Zidarja, obiskal ga je tudi v priporu, je za svetovanje od farmacevtov prek računa svojega samostojnega podjetja prejel 12 tisoč evrov. Ob tem je lastnik in direktor podjetja Edumedic, ki je lani za organizacijo farmacevtskih dogodkov prejelo 96.847 evrov," so poročali v oddaji. 

"Na naše prošnje za pojasnila ni odgovarjal, so pa iz Kliničnega centra sporočili, da nima soglasja vodstva za vodenje podjetja Edumedic in za sklepanje svetovalnih pogodb, kar pa po njihovem mnenju – če ne gre za konkurenčno dejavnost – ni nujno," je v prispevku za Tarčo poročal  Brankovič.

Zdravniki, ki so se strinjali z objavo lanskih nakazil farmacevtske industrije:

Andrej Janež, predstojnik endokrinologije na UKC Ljubljana – 29.550,98 evra

Andrej Zavratnik, specialist endokrinologije na UKC Maribor – 22.450 evrov

Polona Jaki Mekjavič z očesne klinike UKC Ljubljana – 16.300 evrov

Janja Ocvirk, predstojnica internistnične onkologije OI – 16.156 evrov

Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana – 14.081,97 evra

Matjaž Turel, vodja hospitalnega oddelka za pljučne bolezni UKC Ljubljana – 13.744,08 evra

Marko Gričar, kardiolog na UKC Ljubljana – 11.826 evrov

Stanislav Kajba, primarij ZD Celje – 11.717,99 evra

Dejan Bratuš, predstojnik urologije UKC Maribor – 10.958,65 evra

Matija Tomšič, predstojnik revmatologije UKC Ljubljana – 9.346,19 evra