Četrtek, 25. 9. 2025, 11.33
1 ura, 37 minut
DZ za ustavna sodnika izvolil Nino Betetto in Primoža Gorkiča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Poslanci so z 52 glasovi za in 31 proti za ustavna sodnika na predlog predsednice republike Nataše Pirc Musar izvolili Nino Betetto in Primoža Gorkiča, ki sta že zaprisegla pred DZ. Novoizvoljena ustavna sodnika Nina Betetto in Primož Gorkič bosta na ustavnem sodišču nadomestila sodnika Špelco Mežnar in Marka Šorlija, ki se jima mandat izteče 30. oktobra oziroma 19. novembra.
Predsednica republike je kandidaturi vrhovnih sodnikov Nine Betetto in Primoža Gorkiča za ustavna sodnika v DZ poslala v začetku septembra. Ustavni sodnici Mežnar se mandat izteče s 30. oktobrom, ustavnemu sodniku Šorliju pa z 19. novembrom.
Javni poziv za zbiranje predlogov kandidatov za dve prosti mesti ustavnih sodnikov je predsednica objavila 25. aprila, na poziv so v uradu v roku prijeli 12 prijav.
Kot je na seji DZ dejal generalni sekretar urada predsednice Jan Kovačič, je Pirc Musar pri izbiri kandidatov in v pogovorih s poslanskimi skupinami upoštevala pravna področja, ki jih odhajajoča sodnika pokrivata, to sta civilno in kazensko pravo, ter razmerje med številom sodnic in sodnikov na ustavnem sodišču. Novoizvoljena ustavna sodnika po oceni predsednice republike izpolnjujeta merila visoke strokovne usposobljenosti in osebne integritete.
Nina Betetto, ki je v preteklosti že bila v naboru kandidatov za mesto ustavne sodnice, je vrhovna sodnica od marca 2006, bila je tudi podpredsednica vrhovnega sodišča. Deluje v civilnem oddelku vrhovnega sodišča.
Primož Gorkič pa je vrhovni sodnik na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča in izredni profesor za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti.
Glasovanje je bilo tajno, so pa podporo kandidatoma, ki sta v ponedeljek dobila zeleno luč mandatno-volilne komisije DZ, že pred glasovanjem napovedali v koalicijskih Svobodi, SD in Levici.
V SDS kandidatoma nasprotujejo
Kandidatoma pa so nasprotovali v SDS. Kot je danes v obrazložitvi stališča poslanske skupine dejala poslanka SDS Anja Bah Žibert, je ustavno sodišče v krizi zaupanja, ki se bo z novima ustavnima sodnikoma po njenem mnenju le še poglobila. Novoizvoljenima ustavnima sodnikoma je namreč med drugim očitala sodelovanje v postopkih, v katerih so bile kršene človekove pravice. Predsednici Pirc Musar je očitala težnje k popolnemu enoumju, saj da ustavno sodišče "ostaja očiščeno različnih mnenj", koaliciji pa podporo pri tem.
Nova ustavna sodnica Nina Betetto je kariero zgradila v sodnih dvoranah. Danes vrhovna sodnica civilnega oddelka je bila več let tudi podpredsednica vrhovnega sodišča. Je uveljavljena strokovnjakinja na področju alternativnega reševanja sporov, poznana pa je tudi kot zagovornica povečanja učinkovitosti sodnih postopkov.
Betetto je leta 1985 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, leto pozneje pa še iz francoščine na ljubljanski filozofski fakulteti. Magistrirala je leta 1994 z nalogo Sosporništvo.
Sodniško togo nosi od leta 1989, in sicer je v obdobju od 1989 do 1998 delovala kot sodnica na prvi stopnji na Temeljnem oziroma Okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1997 je postala tudi vodja civilnega oddelka. Od 1998 do 2006 je bila sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, leta 2006 pa je postala vrhovna sodnica na vrhovnem sodišču, kjer tudi dela na civilnem oddelku. Med letoma 2011 in 2017 je bila podpredsednica vrhovnega sodišča.
Leta 2016 je bila tudi kandidatka za mesto slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, a s kandidaturo ni uspela. Tedaj je bila iz dela politike deležna tudi ostrih očitkov, med drugim o domnevnem kršenju človekovih pravic, legalizaciji medvojnih in povojnih pobojev ter ključni vlogi v procesu Patria. Očitke so v SDS ponovili tudi ob tokratni kandidaturi.
Leta 2009 je bila imenovana v Posvetovalni svet evropskih sodnikov (CCJE), leta 2018 je postala njegova podpredsednica, v letih 2020 in 2021 pa je bila predsednica sveta. Kot izhaja iz spletne strani vrhovnega sodišča, je še danes predstavnica Slovenije v CCJE. Prav tako je od leta 2024 članica Beneške komisije.
Bila je aktivna tudi v sodniških združenjih, med drugim kot predsednica komisije za študij civilnega prava Mednarodnega združenja sodnikov. Leta 2012 je bila ocenjevalka GRECO.
Je avtorica ali soavtorica številnih strokovnih in znanstvenih del, med njimi temeljnega komentarja slovenske zakonodaje s področja civilnega procesnega prava. Deluje tudi kot gostujoča predavateljica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in kot mediatorka v programu sodišča pridružene mediacije, kar po mnenju predsednice republike Nataše Pirc Musar "dokazuje njeno širino in sposobnost za presojo pravnih vprašanj z različnih zornih kotov".
Betetto ima sicer bogato paleto mediatorskih znanj in izkušenj, med drugim je bila že od leta 2001 aktivna mediatorka v okviru sodišču pridružene mediacije na Okrožnem sodišču v Ljubljani in na ljubljanskem višjem sodišču. V dostopnih biografskih podatkih je tudi njeno delo kot trenerke v mediacijskih izobraževalnih programih v Sloveniji in tujini, s tega področja je napisala tudi več strokovnih člankov. Je tudi soavtorica Bele knjige s področja mediacije iz leta 2008, prav tako je članica predsedstva stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Od njegove ustanovitve leta 2010 je delovala kot članica in od leta 2022 kot predsednica sveta za alternativno reševanje sporov pri ministrstvu za pravosodje. S tega področja je tudi predavala na ljubljanski pravni fakulteti.
Njeno akademsko delo, odkar je postala sodnica, vključuje mednarodno strokovno znanje o različnih vidikih civilnega prava in mediacije, s tega področja je objavila tudi več strokovnih člankov.
Betetto je za kandidatko za ustavno sodnico predlagala ustavna sodnica in podpredsednica ustavnega sodišča v mandatnem obdobju od leta 2010 do 2019 Etelka Korpič Horvat. Betetto bo mandat ustavne sodnice nastopila 31. oktobra.
Novi ustavni sodnik Primož Gorkič je vrhovni sodnik na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča in izredni profesor za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Doktor prava se je raziskovalno ukvarjal zlasti z dokaznim pravom kazenskega postopka in varstvom zasebnosti.
Gorkič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 2002, leta 2025 je opravil pravniški državni izpit. Leta 2009 pa je doktoriral z delom Procesna dejanja obdolženca v kazenskem postopku.
Tudi v svojem raziskovalnem delu se je ukvarjal zlasti z dokaznim pravom kazenskega postopka in varstvom zasebnosti. Je tudi avtor več znanstvenih in strokovnih besedil s področja kaznovalnega prava. Sodeloval je v več raziskovalnih projektih, ki so pokrivali široko paleto pravnih vprašanj, od regulacije zasebnosti, transparentnosti, tajnosti in drugih nasprotujočih si vrednot, pregon kaznivih dejanj na škodo financ EU in kibernetske kriminalitete.
V uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar so ob tem izpostavili, da je Gorkič svojo celotno dosedanjo poklicno pot posvetil proučevanju področja človekovih pravic, predvsem tistih, ki se nanašajo na kazenskopravno področje, te teme pa je pogosto povezoval z ustavnopravnimi.
V obdobju od 2024 do 2009 je na ljubljanski pravni fakulteti deloval kot mladi raziskovalec in asistent, nato pa do leta 2015 kot asistent in docent za področje kazenskega prava. Od leta 2010 je dopolnilno delal kot raziskovalec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2015 pa je postal izredni profesor za področje kazenskega prava na fakulteti. Aktivno se je udeleževal tudi razprav o predlogih sprememb zakonodaje, med drugim ob poskusu ukinitve sodne preiskave.
Na sodiščih je deloval od leta 2002, sprva kot pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani, od 2007 do 2009 in v letih 2014/15 pa je delal kot strokovni sodelavec na vrhovnem sodišču.
Za vrhovnega sodnika ga je na predlog Sodnega sveta DZ izvolil decembra 2020, ko ga je podprlo 45 poslancev LMŠ, SD, SAB, SMC, Levice in narodnih skupnosti, proti pa je bilo 34 poslancev SDS, NSi in DeSUS, medtem ko so se v SNS glasovanja vzdržali. Zadostno podporo poslancev je Gorkič dobil šele v drugem poskusu, saj ga je v prvem podprlo zgolj 36, nasprotovalo pa mu je 38 poslancev, saj so se v Levici vzdržali.
Njegovo imenovanje so sicer tudi v drugo želeli preprečiti poslanci SDS, tudi z navedbo, da naj bi Gorkiču na dan glasovanja potekel naziv izredni profesor, saj naj ne bi izpolnjeval meril za ponovno izvolitev v naziv. S tem pa Gorkič tudi ne bi izpolnjeval pogojev za izvolitev na funkcijo vrhovnega sodnika. A se je izkazalo, da te informacije ne držijo. Tedanji predsednik DZ Igor Zorčič je namreč vmes od strokovnih služb pridobil dva dokumenta, ki sta dokazala, da je bil Gorkič le nekaj tednov pred glasovanjem v DZ ponovno izvoljen v naziv izrednega profesorja.
Gorkič je bil aktiven tudi mednarodno. Med drugim je bil leta 2018 gostujoči učitelj na zagrebški pravni fakulteti, sodeloval je pri raziskovalnih projektih univerz v Gradcu, na Dunaju in Luksemburgu, Mednarodnega olimpijskega komiteja, Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo iz Freiburga ... Kot izhaja s spletne strani vrhovnega sodišča, je Gorkič član mednarodnega združenja za kazensko pravo in Evropske akademske mreže za kazensko pravo (ECLAN).
Od leta 2012 do 2016 je deloval kot kontaktna točka zveze za evropsko kazensko pravo in za varstvo finančnih interesov EU, od leta 2022 pa je mentor sodnikom v programu sveta Evrope za človekove pravice. Leta 2020 je bil ekspert v programu sveta Evrope pri vzpostavitvi varne hiše za otroke v Sloveniji, deloval pa je tudi v večdisciplinarni raziskovalni mreži agencije EU za človekove pravice, so navedli v uradu predsednice republike.
V življenjepis, objavljen na spletni strani ljubljanske pravne fakultete, pa je vpisal tudi članstvo Društva za kazensko pravo in kriminologijo Slovenije, bil pa je tudi član Društva za mednarodno gospodarsko pravo.
Gorkiča je za kandidata za ustavnega sodnika predlagal Aleš Završnik, direktor inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Mandat ustavnega sodnika bo nastopil 20. novembra in bo na ustavnem sodišču zamenjal sodnika Marka Šorlija, ki mu mandat poteče 19. novembra 2025
