DZ bo po razpustu obravnaval le nujne zadeve

V času volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami pa parlament praviloma ne bo zasedal. Ker bo predsednik republike Danilo Türk 21. oktobra razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, so se predstavniki poslanskih skupin dogovorili, kako bo potekalo delo DZ od razpusta pa do ustanovne seje novega parlamentarnega sklica. Sklic izredne seje bo moral potrditi kolegij predsednika DZ z večino Sklenili so, da bodo v tem času obravnavali le nujne zadeve, ki se lahko uvrstijo na izredne seje. A sklic izredne seje bo moral potrditi kolegij predsednika DZ z večino, ki predstavlja dve tretjini poslancev. Izjema bodo zadeve, ki jih mora DZ obravnavati v ustavno oz. zakonsko določenih rokih, kot je denimo razpis zakonodajnega referenduma ali pa ponovno odločanje zaradi veta državnega sveta. Tudi na sejah delovnih teles bo potrebna dvotretjinsko soglasje Tudi delovna telesa bodo lahko zasedala le na nujnih sejah, na katerih bodo obravnavala nujne zadeve, kot so zadeve EU, pobude za sklenitev mednarodnih pogodb ali zadeve, ki se nanašajo na razmerje DZ do ustavnega sodišča. Tudi za seje delovnih teles bo potrebno dvotretjinsko soglasje predstavnikov poslanskih skupin na seji kolegija. Poslanskih vprašanj v DZ-ju ne bodo postavljali V času razpusta poslanke in poslanci ne bodo mogli postavljati poslanskih vprašanj in pobud, kar pa se tiče mednarodne dejavnosti DZ, bodo opravili tiste, ki so že dogovorjene. Prav tako se bodo v DZ še vedno izvajale zaprisege sodnikov.

Kolegij je določil tudi časovni potek zadnjega rednega zasedanja v tem sklicu parlamenta. Kolegij je sicer določil le vrstni red točk dnevnega reda ter njihov časovni potek, obravnava točk pa ni določena po dnevih. Posamezne točke bodo obravnavali po določenem zaporedju, pri čemer bo seja trajala le tri dni, od ponedeljka do srede, 19. oktobra.

Četrtek pa bo namenjen izrednemu zasedanju, na katerem bodo na zahtevo poslancev SDS opravili drugo branje novele zakona o pravilih cestnega prometa.

Poslanske skupine so sicer v okviru redne seje najavile 42 ur razprave. Če bi poslanci izkoristili ves najavljeni čas, bi zato z delom končali šele v četrtek ob 6. uri zjutraj, je pojasnil predsednik DZ Ljubo Germič. Če bi izkoristili 80 odstotkov časa, kar je še vedno več od povprečja, bi sejo zaključili v sredo zvečer. V primeru, da seja v sredo zvečer vendarle ne bi bila končana, pa jo bodo nadaljevali v četrtek, v tem primeru bi prestavili izredno sejo.

Na zadnji redni seji tudi o stališču Slovenije do pogodbe o pristopu Hrvaške k EU Na zadnji redni seji v tem mandatu bodo poslanci med drugim odločali še o noveli kazenskega zakonika, zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah, dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah ter stališču Slovenije do pogodbe o pristopu Hrvaške k EU. Po vetu državnega sveta bodo tudi ponovno odločali o noveli zakona o zdravilstvu.