Torek, 21. 3. 2017, 17.57
7 let, 8 mesecev
Državni zbor s sprejetjem družinskega zakonika uzakonil širšo opredelitev družine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Državni zbor je danes s 54 glasovi za in 25 proti sprejel družinski zakonik, ki prinaša širšo opredelitev družine od dosedanje. Že v razpravi so podporo zakoniku napovedali v koalicijskih SMC, DeSUS in SD, vladne rešitve pa niso prepričale opozicijskih poslancev. Najbolj so se mnenja kresala prav o novi opredelitvi družine.
Družinski zakonik določa, da je družina življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Odločanje o ukrepih za varstvo otroka zakonik seli na okrožna sodišča, prinaša pa tudi sistemsko ureditev pomoči za družino.
"Zakonik se osredotoča na otroka in varstvo njegovih koristi"
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v razpravi poudarila, da se zakonik osredotoča na otroka in varstvo njegovih koristi, iz tega pa izhaja tudi širša opredelitev družine. Opozorila je, da družina ne sme znova postati polje ideološkega boja. Poudarila je tudi, da zakonik ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom.
Koalicija po pričakovanjih, kritike iz opozicije
V koalicijskih SMC, DeSUS in SD so po pričakovanju pritrdili rešitvam v zakoniku, iz opozicijskih vrst pa je bilo mogoče slišati kritične ocene. V SDS in NSi so želeli vsak s svojim dopolnilom spremeniti vladno opredelitev družine, a so ostali brez zadostne podpore. Vladi so očitali, da je posegla v tradicionalno družino in uzakonila opredelitev, ki je bila pred petimi leti že zavrnjena na referendumu.
"Zakonik ohranja temeljno diskriminacijo oseb LGBT"
V ZL so zakoniku odrekli podporo, ker po njihovem mnenju ohranja temeljno diskriminacijo oseb LGBT. Iz SDS pa je bilo slišati, da zakonik "povsem jasno" določa možnosti posvojitev otrok v istospolni skupnosti. V poslanski skupini NP so vladi oziroma ministrstvu očitali, da je v zakoniku po nepotrebnem poudarja pomen zakonske zveze.
Zakonik po mnenju vlade izboljšuje položaj otrok v družinskih razmerjih pred postopkom na sodišču, med postopkom in po njem. Varovanje koristi otroka, ki je temeljno načelo družinskega prava, naj bi bilo tako izvajano bolj učinkovito. Zakonik naj bi tudi izboljšal pravno varnost državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotil postopke o odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok.
V zvezi s tem gre po navedbah vlade za sistemski premik pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka, to je po novem skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča. O začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja bo odločalo sodišče, o nujnih ukrepih pa center za socialno delo, kar naj bi zagotovilo hitrejše varstvo, kot ga lahko zagotovi sodišče z izrekom začasne odredbe.
