Četrtek,
4. 4. 2024,
14.11

Osveženo pred

7 mesecev, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,22

Natisni članek

Natisni članek

ministrstvo za finance fiskalni svet državni proračun

Četrtek, 4. 4. 2024, 14.11

7 mesecev, 3 tedne

Državni proračun v treh mesecih s 379 milijoni evrov primanjkljaja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,22
denar | Fiskalni svet sicer že dlje časa opozarja na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti. | Foto Kaja Šoštarec / STA

Fiskalni svet sicer že dlje časa opozarja na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti.

Foto: Kaja Šoštarec / STA

Državni proračun je v prvih treh mesecih letos po predhodnih podatkih zabeležil 379 milijonov evrov primanjkljaja, sta danes objavila fiskalni svet in ministrstvo za finance. Brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov bi znašal 278 milijonov evrov, so izračunali v fiskalnem svetu. V vsakem primeru je bil primanjkljaj večji kot lani.

Skupni prihodki so bili v prvem četrtletju medletno višji za štiri odstotke. Rast je bila po navedbah fiskalnega sveta v prevladujoči meri posledica višjih prihodkov od dohodnine, medtem ko so bili prihodki od sredstev EU medletno občutno nižji.

Davčni prihodki so se po pojasnilih ministrstva za finance v prvih treh mesecih glede na primerljivo lansko obdobje zvišali za 9,4 odstotka na 2,7 milijarde evrov. Z davkom na dodano vrednost kot strukturno najpomembnejšo davščino je država zbrala 1,2 milijarde evrov, kar je 5,1 odstotka več kot lani.

Prilivi iz dohodnine so dosegli 563 milijonov evrov oziroma 27,4 odstotka več kot lani. V prvih treh mesecih so znotraj omenjenega zneska občine prejele 377 milijonov evrov dohodnine, kar je 3,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

S trošarinami je država zbrala 374 milijonov evrov, kar je 0,5 odstotka več kot lani. Prihodki od trošarin od energentov so se nekoliko znižali, prihodki od trošarin na tobak pa zvišali, so pojasnili na ministrstvu. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb pa so se zvišali za 4,6 odstotka na 311 milijonov evrov.

Skupni odhodki so bili medletno višji za 5,3 odstotka. Njihova rast je brez upoštevanja interventnih ukrepov znašala 8,4 odstotka in se je več kot podvojila. Najhitreje so rasli stroški dela zaradi predčasnega izplačila regresa, transfer v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter investicijska poraba. Medletno so vidneje upadli odhodki za subvencije ter plačila v proračun EU.

Samo letos namenili 75 milijonov evrov za posledice po poplavah

Po pojasnilih ministrstva za finance je na gibanja na odhodkovni strani vplivalo tudi predhodno izplačilo regresa za letni dopust v javnem sektorju, ki so ga letos izplačali že marca. V sklade socialnega zavarovanja je medtem državni proračun prispeval 460 milijonov evrov, kar je 23,3 odstotka več kot lani. Največji delež, 363 milijonov evrov, je zaradi uskladitve pokojnin, kot omenjeno, odpadel na transfer v pokojninsko blagajno.

V okviru interventnih ukrepov je bilo v prvih treh mesecih za protikoronske in protidraginjske ukrepe po navedbah fiskalnega sveta skupaj izplačanih 37 milijonov evrov. Odhodki za ta namena naj bi se po proračunskih načrtih letos občutno znižali in skupaj znašali 130 milijonov evrov, medtem ko so lani znašali 925 milijonov evrov.

Za sanacijo posledic po poplavah je bilo letos po navedbah fiskalnega sveta izplačanih skupaj 75 milijonov evrov, od avgusta lani pa 643 milijonov evrov. Po sprejetem državnem proračunu naj bi odhodki za sanacijo po poplavah letos znašali 1,115 milijarde evrov.

Fiskalni svet opozarja na preveč optimistične investicijske aktivnosti

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država po navedbah finančnega ministrstva letos do zdaj namenila 494 milijonov evrov, kar je 4,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Več sredstev je šlo za izvajanje zakona o osebni asistenci, hkrati pa je bila izplačana tudi izredna denarna socialna pomoč po avgustovskih poplavah. Zaradi redne uskladitve transferjev so se nekoliko povišali tudi transferji brezposelnim. Družinski prejemki in starševska nadomestila so se medtem znižali, saj letos ni bil izplačan draginjski dodatek za otroke.

Sredstva za investicije so se zvišala za 42,4 odstotka na 254 milijonov evrov. Država je izplačala za 143 milijonov evrov subvencij, kar je 48,3 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Nižja so namreč po pojasnilih ministrstva neposredna plačila v kmetijstvu, hkrati pa država ne krije več plač zaradi izolacij, povezanih s covid-19. Prav tako letos ni treba pomagati gospodarstvu zaradi draginje.

Primanjkljaj sektorja država je lani znašal 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,5 odstotne točke manj kot leta 2022. Dejanski primanjkljaj je bil tako skladno s pričakovanji fiskalnega sveta ob ocenjevanju proračunskih dokumentov jeseni lani precej nižji od vladnih projekcij v osnutku proračunskega načrta, in sicer za 1,9 odstotne točke BDP.

"To je bila v največji meri posledica manjše izvedbe naložb od načrtovane. Fiskalni svet sicer že dlje časa opozarja na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti," so spomnili. Drugi glavni razlog za nižji primanjkljaj od predvidenega so nižji kapitalski transferji, pretežno zaradi nižje izvedbe ukrepov, povezanih s sanacijo po poplavah, kot so bili predvideni v jesenskih proračunskih dokumentih, so dodali.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 69,2 odstotka BDP, kar je 3,3 odstotne točke manj kot konec leta 2022. "Znižanje je bilo skoraj v celoti posledica visoke inflacije," so zapisali. Zaradi ohranjanja visoke likvidnostne rezerve je neto javni dolg sicer precej nižji in je po zadnjih razpoložljivih podatkih konec tretjega četrtletja lani znašal 45,9 odstotka BDP.

Zlato, zlate palice, zlate ploščice
Novice Cena zlata dosegla rekordno vrednost
Čopova ulica
Novice Kaj najbolj skrbi Slovence?