Državljani bi mrtvi ležali po ulicah, če bi zdravniki delali kot drugi javni uslužbenci

Tako pred jutrišnjim vseevropskim akcijskim dnevom zdravnikov opozarja predsednik sindikata zdravnikov Fides Konrad Kuštrin. Gre za solidarnostni dan zdravnikov iz članic Evropske unije, kjer so razmere v zdravstvu dobre, z zdravniki, ki delajo v izjemno slabih pogojih.

Kako se Slovenija lahko približa Nizozemski? Ob protestnem dnevu slovenske zdravniške organizacije priznavajo, da razmere v Sloveniji še niso katastrofalne. V primerjavi evropskih zdravstvenih sistemov se Slovenija med 35 državami uvršča na 17. mesto, a predvsem na račun vloge zdravstvenih delavcev – po rezultatih zdravljenja je na 8., po čakalnih dobah pa na 21. mestu.

Najbolj vzorno ima sistem urejen Nizozemska. Ta je po Kuštrinovih besedah zelo podoben strategiji, ki so jo pripravile slovenske zdravstvene organizacije. Da bi se Slovenija približala Nizozemski, bo morala narediti korake v smeri: - konkurence zavarovalništva, - večje svobode in spremembe v upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, - večjega vpliva stroke, - spremembe plačnega sistema.

Brez novih finančnih virov ne bo šlo Predsednik Zdravniške organizacije Slovenije Andrej Možina ob tem dodaja peti korak, to je zagotovitev novih finančnih virov. Dejstvo je namreč, da slovenski zdravstveni delavci evropsko primerljive rezultate dosegajo s 30 odstotkov manj denarja na prebivalca, kot je evropsko povprečje.

Da bi se približali evropskemu povprečju, bi morali delež sredstev za zdravstveno blagajno dvigniti na 10,5 odstotka BDP. Dodatne finančne vire bi po njegovih navedbah lahko dobili: - z uveljavitvijo enotne prispevne stopnje, - z uveljavitvijo dodatnih namesto prostovoljnega zavarovanja, - iz žepa državljanov in proračuna.

Kako zapolniti praznino med pomanjkanjem in brezposelnostjo zdravnikov Slovenski zdravniki opozarjajo tudi, da evropsko primerljive rezultate dosegajo tudi ob dejstvu, da je v našem zdravstvenem sistemu 20 odstotkov manj zdravnikov na prebivalca, kot je povprečje v EU.

Težava sicer ni v pomanjkanju kadra, saj je na borzi dela veliko mladih zdravnikov, ki ne morejo dobiti službe. Kuštrin ob tem opozarja, da je vrzel mogoče zapolniti zelo preprosto. "Če bi vodstva upoštevala usmeritve ministrstva za zdravje in zmanjševala število nezdravstvenih delavcev za en odstotek, potem bi lahko zaposlili vse zdravnike in medicinske sestre, ki jih slovensko zdravstvo v tem trenutku potrebuje."

Na svoje zahteve po boljšem zdravstvenem sistemu, ki bo deloval v dobro vseh državljanov, bodo zdravniške organizacije ob jutrišnjem akcijskem dnevu opozorile s plakati, ki jih bodo izobesile v zdravstvenih zavodih.