Arbitraža: Hrvaška sestavila odgovor na slovensko pismo #video

Novinarka: Nataša Jager Radin / Video: Planet TV

Pojasnili so, da bodo ponovili stališče, da Hrvaška z zavračanjem lanske odločitve arbitražnega sodišča o določitvi meje med Hrvaško in Slovenijo ne krši prava EU.

Erjavec zadovoljen zaradi odgovora Zagreba

Zunanji minister Karl Erjavec je izrazil zadovoljstvo, da je Hrvaška danes poslala Komisiji pisni odgovor na slovensko pritožbo. "Zadovoljen sem, da je Hrvaška odgovorila. Mi bomo seveda dokazali, da zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe ne moremo izvrševati direktiv EU," je dejal za Svet na Kanalu A.

"Zadovoljen sem, da je Hrvaška odgovorila. Mi bomo seveda dokazali, da zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe ne moremo izvrševati direktiv EU," je dejal zunanji minister Karl Erjavec. Foto: STA , Kot je ob tem ponovil, je povsem jasno, da leta 1991 meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila določena, saj sicer ne bi bilo tega spora. "Izkazalo se je, da arbitražna razsodba obstaja, izkazalo se je, da je pismo, ki smo ga poslali Evropski komisiji, sprožil pravni postopek," je dejal v odzivu na hrvaški odgovor.

Zagotovil je, da je Slovenija pripravljena na ustno obravnavo, ki bo 2. maja v Bruslju. "Tu več ne gre za politično vprašanje, ampak gre za pravna vprašanja, tako bo ta sestanek potekal na ravni pravnih strokovnjakov," je še dejal.

Hrvaška zunanja ministrica nima stikov z Erjavcem

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić pa je v ponedeljek v Luxembourgu ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU dejala, da ni bilo nobenih kršitev evropskega prava, glede na to, da se ni zgodila nobena sprememba na terenu, ter da je "meja tam, kjer je bila leta 1991". 

Povedala je, da bodo tudi 2. maja na ustno razpravo poslali pravne predstavnike "ne glede na slovenske napovedi, da bo Slovenija imela predstavnike na politični ravni", kot naj bi po njenih besedah napovedal njen slovenski kolega Erjavec. Meni, da je udeležba političnih predstavnikov nenavadna za tovrstne obravnave. Erjavec je sicer danes znova dejal, da bo obravnava potekala na ravni pravnih strokovnjakov ter da ne gre več za politično vprašanje, ampak pravno.

Dejala, je, da z Erjavcem nimata veliko stikov, kar po njeni oceni ni običajno v diplomatskih odnosih. Meni, da bosta državi na koncu zgodbe o meji morali za pogajalsko mizo iskati dvostranski odgovor na to dvostransko vprašanje.

Država začela izplačevati pomoč "žrtvam" arbitraže

V senci hrvaškega odgovora bo Slovenija v četrtek začela izplačevati prve finančne pomoči družinam, ki so se zaradi arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško odločile za preselitev v Slovenijo. S finančno pomočjo si bodo lahko v prihodnjih treh letih kupile novo nepremičnino v Sloveniji. Skupno je bilo do konca marca vloženih 24 vlog, pravnomočno odločene pa so že tri.

Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), so do konca marca prejeli 24 vlog za nakup novih nepremičnin, ki se nanašajo na 24 družin. Skupno gre za 71 posameznikov.

Gre za izvajanje t. i. interventnega zakona, ki ga je vlada oblikovala v okviru implementacije arbitražne razsodbe in ki ga je državni zbor potrdil konec novembra lani.

Namen interventnega zakona je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške.

Rezerviranih 1,2 milijona evrov

Skupno naj bi bilo v ta namen rezerviranih 1,2 milijona evrov, vendar so bile te ocene narejene na podlagi namer, ki so bile izražene do sprejetja zakona. Takih družin je bilo tedaj 12, zdaj pa jih je enkrat več.

Časa za vložitev prošnje je eno leto od uveljavitve zakona, tisti, ki bodo izkoristili to pravico, pa bodo morali namero z nakupom nepremičnine uresničiti v treh letih. Zatem bodo morali tam bivati vsaj deset let.

Bodo pa svoje zdajšnje nepremičnine, ki bodo ostale na Hrvaškem, lastniki obdržali, zato bodo nadomestila države nekoliko nižja, kot so sprva načrtovali, saj naj bi pri tem z lastno participacijo sodelovali tudi sami.

Kot je določeno v zakonu, je posameznik tako upravičen do 45.300 evrov, dvočlansko gospodinjstvo do 67.950 evrov, tričlansko do 83.050, štiričlansko do 98.150, petčlansko do 113.250, šestčlansko pa do 128.350 evrov. Za vsako nadaljnjo osebo je predvidenih še 15.100 evrov.