Družbi je vračal tudi predsednik Pahor

Projekt Vračamo družbi, ki ga v tednu med 29. septembrom in 3. oktobrom organizira ameriška gospodarska zbornica AmCham v sodelovanju s Slovensko filantropijo in z ameriškim veleposlaništvom, je v 55 delovnih akcijah združil prostovoljske moči 45 slovenskih podjetij.

Sklepna "delovna brigada" je bila v ljubljanskem Zavodu za slepo in slabovidno mladino, kjer so čopiče vrteli predstavniki veleposlaništev in nekaterih slovenskih podjetij, predsednik AmCham Slovenija Matej Potokar in predsednik republike Borut Pahor.

Vsi so imeli isto nalogo – temeljito prenoviti dotrajana vratna krila in podboje ter prebarvati mize in stole zavoda, ki je skoraj povsem odvisen od donatorske in prostovoljske pomoči. Življenje slepih in slabovidnih otrok, ki v zavodu obiskujejo šolo, 20 pa jih med tednom tukaj tudi biva, je močno odvisno od dragih pripomočkov, ki jim olajšajo vsakodnevne aktivnosti in jim dajejo priložnosti za pridobivanje prepotrebnih izkušenj.

Po dolgem času spet v delovni uniformi

Predsednika države že dlje časa nismo videli v delovnem kombinezonu, kot smo ga že navajeni iz preteklih let, tokrat pa so mu okoliščine v službi končno dovoljevale, da si je vzel nekaj ur časa, ki ga je posvetil učencem Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Ravnateljica zavoda Katjuša Koprivnikar ga je zadolžila za barvanje vratnih podbojev v sobah v drugem nadstropju.

Otroci, ki tam preživljajo svoje delovnike, bodo tako vstopali skozi vrata, ki jih je prebarval sam predsednik. Da je mladina navdušena nad tako visokim obiskom, se je videlo že od daleč, saj je moral med brušenjem in barvanjem večkrat odložiti delo in poklepetati z učenci in mladimi prostovoljci, ki so prišli delat s svojimi starši.

"Prav je, da utrjujemo tradicijo solidarnosti in odgovornosti," je povedal predsednik Borut Pahor in priznal, da "se kljub temu, da to ni veliko, po opravljenem delu počutim zelo dobro, da smo nekaj malega naredili za skupnost".

Z iznajdljivostjo do dragih pripomočkov

Kako pomembni so taki razmeroma majhni koraki v zavodu, ki se večinoma naslanja na donatorska sredstva, pa se zaveda ravnateljica zavoda Katjuša Koprivnikar, ta s strokovnim osebjem skrbi za otroke, ki potrebujejo veliko več pomoči in pripomočkov kot otroci brez težav z vidom, da dosežejo primerljivo stopnjo samostojnosti in izobrazbe.

"Vsi pripomočki so izjemno dragi in samo od naše iznajdljivosti in iznajdljivosti staršev je odvisno, ali si bomo te metode in pripomočke lahko tudi privoščili. Otrok, ki potrebujejo posebno pomoč, je namreč vedno več, saj jih po zaslugi napredka v medicini vedno več preživi nekatera zdravstvena stanja, ki jim včasih nismo bili kos. A na žalost temu ne sledi država z omogočanjem zgodnje obravnave otrok z okvaro vida. Ti otroci potrebujejo dnevno učenje vsakodnevnih aktivnosti od prvega dne. Takšno delo lahko opravijo le strokovno usposobljeni tiflopedagogi. Le tako se otroci lahko uspešno vključijo v šolo," je o izzivih dela s slepimi in slabovidnimi povedala ravnateljica Katjuša Koprivnikar. Trenutno približno 140 otrokom z okvaro vida omogočajo obiskovanje redne osnovne šole v okviru inkluzije. K njim pa hodijo tudi tisti otroci, ki jim šole ne morejo omogočiti pripomočkov za delo. Samo Braillova vrstica za delo z računalnikom namreč stane pet tisoč evrov.

Včasih je veljalo, da je vseeno, v kakšnih prostorih bivajo slabovidni otroci, vendar to še zdaleč ni res. "Okolje za slabovidne otroke mora biti pisano, živo. Na počutje otrok barva in vonj zelo močno vplivata. Tudi če ne vidijo, namreč vse začutijo," je še povedala ravnateljica. Otroci so nad novostmi seveda navdušeni, čeprav bodo potrebovali nekaj časa, da se bodo navadili nanje.

Ameriški zgled zaživel tudi pri nas

Tradicija prostovoljstva je v ZDA precej daljša kot v Sloveniji, zato ni naključje, da je med pobudniki korporativnega prostovoljstva prav ameriško veleposlaništvo. "Vsi na veleposlaništvu smo preveč ujeti v svoje vsakodnevne in službene obveznosti, zato je pomembno, da se spet povežemo s skupnostjo in tako pokažemo veliko mero hvaležnosti, ki jo čutimo do Slovenije," je povedal ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli in dodal, da je v ZDA veliko več podobnih akcij, saj imajo daljšo tradicijo prostovoljstva in ljudje radi poskrbijo drug za drugega.

Slovenci na srečo številnih organizacij, ki so sodelovale v projektu Vračamo družbi, tudi na tem področju hitro sledimo ameriškemu zgledu. Tako je v lanski akciji sodelovalo 31 podjetij, ki so skupaj opravila 3.180 prostovoljskih ur.

V vsem tednu je rokave zavihalo tudi približno 40 članov slovenskega združenja AmCham. "Cilj našega prostovoljstva je, da manj privilegiranim članom družbe omogočimo nekaj, česar si sicer sami ne bi mogli privoščiti. Danes delamo na Zavodu za slepo in slabovidno mladino in vsi smo presenečeni, kaj vse omogočajo slepim in slabovidnim učencem. Kapo dol vsem, ki tukaj delajo. To, da tudi sam nekaj prispevam, je najmanj, kar lahko dam," je med pleskanjem zaščitnih letvic na hodniku povedal predsednik združenja AmCham Matej Potokar. Prepričan je, da je vsak, ki je v tem tednu nekaj storil za nekoga drugega, čutil posebno zadovoljstvo, da je družbi dal nekaj svojega časa in sposobnosti.

Dragocen občutek, da smo povezani in soodvisni

Med slovenskimi podjetji, pri katerih je dobrodelnost močno prepletena z delovanjem podjetja, je tudi Petrol, ki si je tudi letos za sodelovanje izbral kar nekaj organizacij, kjer so si njihovi sodelavci podajali čopiče, brusilnike in drugo orodje. "Če je le priložnost, se odzovemo povabilu na prostovoljsko delo. Med sodelavci se na takšni akciji vzpostavi popolnoma drug odnos, kar je zelo pozitivno," je o dobrodelni akciji povedal direktor marketinga pri Petrolu Rok Cuderman.

Nad rezultati projekta so navdušeni tudi sodelavci Slovenske filantropije, ki so AmChamu pomagali organizirati projekt. "V Sloveniji je prostovoljstvo dobro razvito, vseeno pa manjka vzgoja prostovoljstva v šolah, le tako bi se otroci že od malega vzgajali v prostovoljskem duhu. Ko šola v svoje delo vpelje tudi prostovoljsko vzgojo, se spremeni celo vzdušje v šoli," je povedala Lenka Vojnovič, ki pri Slovenski filantropiji skrbi za stike z javnostmi.

Neuradna končna statistika tedna Vračamo družbi kaže naslednji obraz: 45 podjetij, 55 akcij, več kot 450 prostovoljcev, več kot 4.000 prostovoljskih ur v enem tednu. "Tega rezultata smo zelo veseli. S sodelovanjem pri korporativnih prostovoljskih akcijah podjetja pokažejo, da so tudi v njihovih ekipah ljudje, ki jim je mar. S tem, ko vračamo družbi, mi sami dobimo veliko več nazaj, in sicer občutek, da smo soodvisni in povezani med seboj," pa je povedala izvršna direktorica AmChama Ajša Vodnik, ki je zadovoljna z odzivom slovenskih poslovnežev.

Ti se že veselijo prihodnjih akcij, ko bodo spet lahko zavihteli pleskarske valjčke. Pri AmChamu pa si že belijo glavo z novim izzivom, in sicer, kako družbi pokazati nekaj hvaležnosti s tem, da bi darovali ne le svoje obrtniške spretnosti, ampak tudi svoje znanje.