Dragan Sadžak: V naši občini vlada enoumje

Med kandidati za koprskega župana je tudi maneken, žongler, TV-voditelj, animator, sicer pa ekonomski tehnik Dragan Sadžak, ki se ga javnost spominja iz slovenskega resničnostnega šova Sanjska ženska, kjer je skušal prepričati Mišo Morgan, da je njen sanjski moški. Kandidatura za župana mu pomeni izziv in novo izkušnjo, svojo glavno prednost pred drugimi kandidati pa vidi v tem, da je odprt za spremembe in nove izzive in "si ne postavljam nikakršnih ideoloških ovir ali celo blokad". Ste najmlajši od prijavljenih kandidatov za koprskega župana, ali morda zato računate na podporo mladine oziroma kaj lahko mladim Koprčanom sploh lahko ponudite? Računam predvsem na podporo tistih, ki si zavedajo, da je treba poskrbeti tudi za generacije, ki pridejo za nami. Meni je jasno, da večini ugaja trenutno blagostanje v našem kraju, ampak ekonomske zakonitosti veljajo tako za Koper kot za vsa mesta. Tako da ne računam samo na podporo ozaveščene mladine, temveč na podporo vseh s podobnim mišljenjem. Konkretno mladim pa lahko obljubim, da se bom z vsemi razpoložljivimi sredstvi boril, da pridejo čim prej do prvega stanovanja, da pridejo čim prej do kakovostne zaposlitve, da bi mlade mamice čim lažje prišle do mesta v vrtcih za svoje otroke ter da bi mladi podjetniki našli v občini pravega sogovornika za predstavitev svojih zamisli in projektov.

Zakaj takšen prestop iz nekako estradne, medijske scene v politično? Kaj bi šteli kot svoje prednosti pred drugimi kandidati?

Zame to ne predstavlja nekega prestopa, temveč normalen potek življenja, ki prehaja iz enega obdobja v drugo. Nikoli se nisem imel za del estradne scene. Bil sem televizijski in radijski voditelj, sprehajal sem se po pistah, snemal reklame in to še zdaj počnem, animator pa je nekako posplošena beseda, ki se najbrž nanaša na moje žonglerske dejavnosti. To veščino sem poučeval (in jo še zdaj) po mnogih šolah, društvih in podobnih organizacijah po Sloveniji. Ukvarjam se tudi s prodajo tovrstne opreme in drugih igrač v lastnem podjetju. Kandidatura za župana zame osebno pomeni izziv in novo izkušnjo in prav v tem vidim svojo glavno prednost, da sem odprt za spremembe in nove izzive in si ne postavljam nikakršnih ideoloških ovir ali celo blokad.

Kje so po vašem mnenju največje težave pri zdajšnjem vodenju koprske občine? Kaj je slabega in kaj je po vašem mnenju aktualni župan storil dobrega?

Največjo težavo vidim v tem, da v naši občini vlada enoumje. Manjka pestrosti in idej v mestnem svetu. Manjka nekdo oziroma skupina ljudi, ki ne bi samo kimala, ampak bi predstavila tudi drugačne poglede na projekte, ki se izvajajo. Za mestni svet kandidira 14 list in prav za vsako listo si želim, da bi dobila svojega predstavnika v mestnem svetu, ker bi na tak način dobili najbolj pestro pokritost interesov vseh prebivalcev Kopra. Trenutni župan je za Koper naredil ogromno dobrih stvari, ki jih župani pred njim niso znali ali mogli izpeljati in tega mu ne more nihče oporekati. Težava je samo v izvedbi teh dobrih stvari in v tem, koliko slabih stvari je to potegnilo za sabo. Ni moj namen naštevati zgrešene in potratne projekte, ker nerad kritiziram, bi pa samo izpostavil zadolženost, ki je v naši občini skrb vzbujajoča.

Kako ocenjujete ustanovitev občine Ankaran?

Ankaran je želel na svoje, ker je skupina posameznikov uvidela, da je napočil pravi trenutek, da lahko "podkuri" zadevo in razpiše referendum. O tej skupini posameznikov in zakaj je do te pobude prišlo ne bi izgubljal besed, ker menim, da gre tu predvsem za lastne interese. Taka skupina se lahko najde tudi v kateri drugi krajevni skupnosti Kopra, ampak ni pogojev, da bi ji uspelo prepričati večino ljudi, da se odloči za odcepitev. Zakaj je torej skupini v Ankaranu uspelo prepričati večino? Ker so jim preprosto po zdravi kmečki pameti obrazložili zadevo nekako tako: kot krajevna skupnost Ankaran prejemamo milijon evrov, če se odcepimo in dobimo polovico zemljišča Luke Koper, pa nam bo pripadalo približno štiri milijone evrov, ki jih bomo lahko porabili tako, kot mi želimo, in ne tako, kot pravi koprski župan. Poleg tega bomo z našimi elitnimi parcelami delali to, kar si sami želimo. Pri denarju se vse začne in vse konča.

Če bi občina Koper bolje poskrbela za Ankaran, se taka ideja nikoli ne bi prijela med Ankarančani in vse te ceremonije in stroškov, povezanih s sodišči in odvetniki, ne bi bilo. Osebno sem proti ustanovitvi občine Ankaran, in sicer tako z vidika drobljenja občin kot tudi zaradi dodatnih stroškov, povezanih z administracijo, ampak z glavo skozi zid se ne da. Še obstajajo možnosti, da ohranimo skupno občino, ampak se to vsekakor ne bo zgodilo, če Ankarančanom v prihodnjih treh letih ne dokažemo tega tudi z dejstvi.

Nastopate v okviru stranke SMS – zeleni Evrope. S katerimi strankami je vaša politika kompatibilna oziroma ali že vnaprej veste, da je sodelovanje s katero od drugih strank povsem nemogoče?

Ne delim človeka po strankah, ne po njegovem mišljenju. Ob pregledovanju list kandidatov "konkurenčnih" strank sem opazil, da na vsaki listi poznam vsaj eno osebo, ponekod pa še precej več. Ne morem si predstavljati, da bi prijatelja oziroma znanca z druge liste ignoriral samo zaradi tega, ker ni "naš". Tako preprosto ne gre. Sodelujem lahko z vsemi, tudi tistimi, ki mi na soočenjih očitajo, da sem proti njim.

Kaj je prva stvar, ki bi jo spremenili, če v občinsko stavbo vstopite kot župan?

Tisto, kar zdajšnji oblasti največ očitajo, je netransparentno poslovanje. Začel bi pri javni objavi (na internetu) vseh pogodb, ki jih je občina sklenila v zadnjih štirih letih. Vem … tajnice bi imele ogromno dela, ampak bi aktiviral vse tiste ljudi, ki sodelujejo pri sestavi nepotrebnega in dragega mesečnika MOK, tako da bi se delo lažje izpeljalo. Nadaljeval bi v istem duhu, torej vsak račun, višji od 1000 evrov, ki gre iz občinske blagajne, bi moral biti javno objavljen. Menim, da bi vsak občan moral v vsakem trenutku imeti možnost izvedeti, kako se porablja naš skupni denar.

Kakšna je sicer vaša vizija razvoja in napredka občine Koper?

Angažiral bi več mednarodnih spodbujevalnih sredstev strukturnih in razvojnih skladov, ustanovil bi razvojni industrijski inkubator za tehnologije prihodnosti in pospešil gradnjo univerzitetnega centra v Kopru. Tako bi v inkubacijski center privabili spodobne ljudi, ki bi lahko eno leto delali brez logističnih stroškov v takem centru.

Povezal bi se s podobnimi institucijami v Evropi in pridobil sofinanciranje EU. Koper bi lahko naredil več tudi na področju raziskav in zaščite avtohtonih kultur, kot so vinska trta, olivno olje, dišavnice ..., kar bi bila vodilna vloga agrarnega zaledja, ki bi lahko podpirala mednarodno šolo mediteranske kulinarike.

Kako bi v staro mestno jedro privabili čim več turistov? Točno tako kot drugi kraji pritegnejo mene. Ko grem v Dubrovnik, si grem ogledat obzidje, se sprehodim skozi stare ulice, tlakovane s kamni, se fotografiram pred kakšno cerkvijo … Skratka, kulturna dediščina Kopra je tista, ki pritegne, in ne novogradnje. Z barkami prihajajo k nam turisti iz Anglije, ZDA, Nemčije … To so turisti, ki imajo novih, steklenih, visokih, sijočih stavb že čez glavo v svojih mestih. Sem so prišli, da vidijo našo beneško arhitekturo, trge, palače, ulice, vodnjake, cerkve … Ohranjati in negovati moramo kulturno dediščino in se zavedati, da je to lahko doživljenjska renta za naš proračun. Nikakor pa je ne smemo razprodajati, ker kar je enkrat prodano, je za vedno izgubljeno.