Dolga zima bo vplivala na pridelke

Kot je za STA povedala strokovnjakinja za poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Metka Barbarič, je bila zima nenavadno dolga, kar bo vplivalo tudi na poljščine. Kot je povedala Barbaričeva, so bili kmetje do decembra veseli, da je bilo vse opravljeno optimalno, nato pa je prišlo do padavin in nekoliko toplejšega vremena, kar je negativno vplivalo na poljščine, za katere bi decembra in januarja morale biti zelo nizke temperature. "Teh ni bilo in rastline so v relativno toplem vremenu nekoliko rasle. Padavine so se začele pojavljati vse prve tri mesece letošnjega leta in do danes se je voda, predvsem podtalnica, ki se je ponekod močno dvignila, uspela obdržati na njivskih površinah," je dejala strokovnjakinja za poljedelstvo. Čeprav se je zima zdaj vendarle končala, pa kmetovalci precej zamujajo s spomladanskimi opravili, medtem ko z določenimi sploh še niso mogli začeti, kot na primer s setvijo jarih žit, zlasti pšenice, ovsa in ječmena. Vzrok za to je po njenih besedah premrzlo vreme, zemljišča pa so bila preveč razmočena. Predvsem pri žitih pa je po njenem zastal tudi ukrep dognojevanja, prav to pa se bo najbolj poznalo pri žetvi, propadli pa so tudi posevki oljne ogrščice, ki sicer ni tako množično zastopana na njivskih površinah. Kjer škode niso naredile vremenske razmere, pa jo je zlasti na severovzhodu Slovenije naredila divjad, ki je precej popasla površine. Barbaričeva lahko zato kmetovalcem zgolj svetuje, da morda še nekoliko počakajo, da se vse skupaj osuši, ter potem ocenijo, ali bo kaj zraslo. "Škoda pa se bo poznala v vsakem primeru, saj so kmetje posejali ozimno pšenico, da bi jo predelali v seme ter ga prodali, zdaj pa tega zaslužka ne bo. Na srečo je vsaj pristojno ministrstvo odreagiralo in izdalo izredni pridelovalni ukrep, da se lahko na prizadetem območju letos izjemoma sadi koruza in tako njivske površine ne bodo ostale povsem prazne," pravi predstavnica Kmetijsko-gozdarskega zavoda. Vreme je sicer letos prizadelo tudi druge dele države, pa tudi zelenjadarje, ki zaradi razmočenih tal niso mogli posaditi sadik na njivske površine in je bolj ali manj vse ostalo v rastlinjakih. Prvih pridelkov, ki gredo na tržnico in so najkakovostnejši ter ponavadi tudi nekoliko dražji, tako letos ne bo in verjetno bodo pridelovalci zelenjave letos vsaj ob tretjino zaslužka. Prizadeti bodo po njenih besedah tudi sadjarji in vinogradniki, za neko skupno oceno, kje je bilo več in kje manj škode, pa je za zdaj še nekoliko prehitro in jo bo mogoče dati šele sredi leta, ko bo bolj jasno, kaj nam lahko vreme še prinese. Na svoje površine se letos pozneje odpravljajo tudi ljubiteljski vrtičkarji, ki prav tako ne bodo imeli lastnih zgodnjih pridelkov, kot so zgodnje sorte česna in čebule ter nekatere zgodnje sorte solate. "To so vrste, ki bi jih zdaj lahko v domačih kuhinjah že uporabljali, pa narava tega letos ni omogočila," je še dodala Barbaričeva, ki sicer meni, da razmočene površine ne bodo pustile posledic za naslednje leto, saj se hitro lahko zgodi, da se bodo te v poletnih mesecih morda celo preveč osušile.