Dimitrij Rupel zahteva 20 tisoč evrov odškodnine za prisilno upokojitev

Kot je ponovil danes ob začetku obravnave na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, je bil žrtev politične diskriminacije.

Izgubljeni dohodek Na današnjem prvem naroku na sodišču so uvodoma ugotovili, da poravnava s toženo stranko – zunanjim ministrstvom oz. Republiko Slovenijo – ni mogoča. Zatem pa je Ruplov odvetnik Franci Matoz nekoliko popravil tožbeni zahtevek, zaradi česar je državno pravobranilstvo zahtevalo posvet s svojo "stranko". Sodnik je nato odločil, da se bo zadeva nadaljevala 19. junija, ko naj bi zaslišali tako Rupla kot preostale priče, med drugim tudi zunanjega ministra Karla Erjavca.

Dimitrij Rupel toži za odškodnino za izgubljeni dohodek zaradi prenehanja delovnega razmerja na zunanjem ministrstvu konec lanskega julija, ker naj bi izpolnil pogoje za upokojitev. Kot je tedaj utemeljil zunanji minister Erjavec, je Rupel izpolnil oba pogoja za upokojitev – tako delovno dobo kot 65 let starosti, zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) pa v takem primeru določa obvezno upokojitev oz. prenehanje delovnega razmerja zaposlenim v državnih organih oz. javnem sektorju. Pogodba mu je tako potekla 31. julija lani.

Rupel: Zujf relativizira obvezno upokojevanje Rupel je sicer opozarjal, da Zujf relativizira obvezno upokojevanje, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja, poleg tega pa Zujf kot pogoj za upokojitev omenja le starost. Prav tako je opozarjal, da bi mu mandat na položaju generalnega konzula potekel šele 6. aprila letos.

Rupel je danes na sodišču tudi opozoril, da je pogoje, zaradi katerih je bil nato upokojen, pravzaprav izpolnjeval že ob imenovanju na položaj generalnega konzula v Trstu – junija 2012, medtem ko je Zujf začel veljati kakšen mesec dni prej. In to je bilo ugotovljeno tudi v prvotni pogodbi ob imenovanju na položaj.

Na MZZ naj bi ga zavedli A to tedaj zunanjega ministra – tudi takrat je bil to Erjavec, a v vladi Janeza Janše – ni motilo in ga je formalno celo predlagal na ta položaj, medtem ko se je leto pozneje – tedaj v vladi Alenke Bratušek – odločil, da se Rupla odpokliče.

Rupel je sicer vmes, ko je že bil na položaju generalnega konzula, podpisal tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi, da mu mandat na položaju zaradi zahtev Zujfa traja do 31. julija lani, čeprav ga je vlada imenovala za dve leti, do 6. aprila letos. Kot je dejal, so ga na MZZ zavedli, da gre zgolj za administrativno formalnost in da bo mandat opravil do konca.

Politična diskriminacija Da je bil že na začetku imenovan zgolj za dve leti in ne za štiri, kar je sicer običajno, pa je bila posledica zahteve iz zakona o zunanjih zadevah, da diplomati ne morejo več opravljati službe v tujini po 68. letu starosti. To je Rupel izpolnil 6. aprila letos, torej na dan, ko bi mu tudi potekel mandat generalnega konzula v Trstu.

V vsem skupaj Rupel zato vidi dejanje politične diskriminacije "pokvarjenega politika" Erjavca, ki ga je tudi predlagal, da ga sodišče zasliši. Prepričan je, da je šlo za "kazenski ukrep", saj se diplomata po enem letu ne odpokliče s položaja. "Erjavec je iz tabora desne sredine prestopil v tabor skrajne levice in temu taboru je bilo nedopustno, da jaz službujem v Trstu," je dejal Rupel novinarjem po koncu današnjega naroka.