Dijaki opozarjajo na pomen dialoga pri preprečevanju nasilja v šolah

V okviru projekta NE!nasilje jo je pripravila Dijaška organizacija Slovenije (DOS) v sodelovanju s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenija (Sviz).

Vsaj polovica dijakov je že bila žrtev vsaj ene vrste nasilja Raziskava iz leta 2009, ki je bila pravzaprav glavna pobuda, da se je DOS odločil za ta projekt, namreč kaže, da je vsaj polovica dijakov že bila žrtev verbalnega ali fizičnega nasilja, je pojasnil predsednik DOS Mitja Lešnik. Žrtve nasilja pa niso le dijaki, ampak tudi profesorji. Zaskrbljujoči so tudi rezultati raziskave, da dijaki menijo, da se žrtvam nameni premalo pomoči, vendar pa bi več kot pol vprašanih odklonilo pomoč v primeru nasilnega dejanja.

Varuh dijakovih pravic DOS Gregor Tim Grünfeld je poudaril pomen osebnega stika z dijaki. Grünfeld je mnenja, da bi s skupnim dialogom lahko rešili veliko primerov nasilja in ga v bodoče tudi preprečili. Poudaril je, da nasilje ne sme postati del vsakdana. Kot varuh dijakovih pravic se je na primer srečal s primerom, ko se je dijak zaradi verbalnega nasilja zatekel k profesorju, a je ta odvrnil, da se to dogaja vsak dan in ni nič nenavadnega.

Profesorji pogosto ne poznajo pravilnikov Grünfeld tudi meni, da bi šola dijaku morala ponujati varno zavetje in da bi profesorji morali biti s svojim ravnanjem zgled dijakom. Pri tem poziva profesorje in dijake, naj si preberejo pravilnike, saj so pritožbe dijakov zaradi nasilja pogosto neupoštevane ravno zato, ker profesorji ne poznajo pravil.

Tudi na ministrstvu za šolstvo si prizadevajo za zmanjšanje primerov nasilja v šolah. Direktorica urada za razvoj šolstva na šolskem ministrstvu Andreja Barle Lakota je izpostavila povezanost nasilja v šolah z nasiljem v družbi. Kot pravi, so problematična širša družbena vprašanja, ki lahko pripeljejo tudi do nasilja v šolah. Poudarila je, da šola vseh vprašanj s še tako modernimi pedagoškimi prijemi ne more rešiti.

Nasilje se dijakom zdi hitrejše in bolj enostavno od pogovora Za nasilje pa se, po besedah Doroteje Lešnik Mugnaioni iz šole za ravnatelje, dijaki pogosto odločijo, ker je hitrejše in bolj enostavno od pogovora, usklajevanja in samorefleksije. Dodala je še, da nekritična zaščita otrok s strani staršev ni pametna poteza. Pri tem je poudarila, kako pomembno je, da pri primerih nasilja ukrepajo dijaki takoj in to povejo naprej.

Predstavnica sveta staršev na Gimnaziji Jožeta Plečnika (GJP) v Ljubljani, kjer je okrogla miza tudi potekala, Nataša Kajzer Vukša je dejala, da na omenjeni gimnaziji ni veliko fizičnega nasilja, več pa je verbalnega. Kot je pojasnila, se pogosto pozablja, da so dijaki kljub letom še psihično nezreli, da bi sami reševali primere nasilja. Zato si želi, da bi se v bodoče starši bolj pogosto vmešali v tovrstne primere in si pri tem ne bi zatiskali oči.

Osveščenost o nasilju se je izboljšala Sindikalna zaupnica Sviza na GJP Alenka Cvetković je poudarila pomen sodelovanja s starši dijakov in pomen dialoga med dijaki in profesorji oziroma med dijaki in svetovalno službo na srednjih šolah.

Pri varuhu človekovih pravic sicer v zadnjih letih niso dobili posebnih pobud za reševanje problematike nasilja med dijaki. V zadnjih treh letih so obravnavali samo en primer nasilja med dijaki, a se zavedajo, da to ne odraža dejanskega stanja v šolah, je povedal namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič. Ocenil pa je, da se je osveščenost o nasilju izboljšala, da se o njem pogovarja, do njega pa se ni več tolerantno.