Ponedeljek, 13. 5. 2024, 14.56
6 mesecev, 1 teden
"Digitalne inovacije niso le ključne za naše gospodarstvo, ampak so gonilo preobrazbe"
"Vstopamo v obdobje, ko digitalne inovacije niso le ključne za naše gospodarstvo, ampak so gonilo preobrazbe, ki nas bo popeljala v visoko produktivno družbo znanja. Zato me veseli, da je Slovenija jasno prepoznala pomen digitalnih inovacij in z vključitvijo digitalnega področja v strategijo Pametne specializacije Slovenije utira pot k temu cilju," je na ustanovni skupščini Strateško razvojno inovacijskega partnerstva SRIP GoDigital, ki ga upravlja Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
"Partnerstvo med gospodarstvom, institucijami znanja in državo je ključnega pomena pri spodbujanju celovitih inovacijskih pristopov, ki naslavljajo družbene izzive, spodbujajo tehnološki razvoj in prispevajo k trajnostnim ciljem," je pojasnila in izpostavila podpis dogovora med GZS, vlado, Rektorsko konferenco Republike Slovenije ter Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije. Pozdravila je ustanovitev SRIP GoDigital, ki ga vidi kot pomemben mejnik v razvoju sektorja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki bo omogočal še boljšo podporo članom na področju razvoja inovativnih digitalnih storitev in produktov.
"Izkušnje, ki jih imamo na GZS s strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi, so pokazale, da so prava pot, da uresničimo Strategijo pametne specializacije Slovenije. V bistvu so najbolj učinkovita pot za dvigovanje dodane vrednosti na področju raziskav, razvoja in inovacij, ker omogočajo sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami, univerzami in drugimi deležniki," je dodala.
Platforma za okrepitev IKT sektorja
"SRIP GoDigital je zasnovan kot platforma za okrepitev IKT sektorja, namenjen je povezovanju vodilnih predstavnikov panoge, da skupaj razmislimo o prihodnosti in prispevamo k oblikovanju bolj povezanega in inovativnega poslovnega okolja v IKT sektorju. Za povezovanje in sodelovanje je potrebna zrela in zavestna odločitev, je pa edina možnost za napredek. Prepričana sem, da bomo skupaj dosegli izjemne dosežke in ustvarili okolje, v katerem bodo digitalne inovacije vodile našo družbo do večje blaginje," pa je dodala Andreja Lampe, direktorica projekta SRIP Godigital .
"SRIP GoDigital je zasnovan kot platforma za okrepitev IKT sektorja"
"Vlada se zaveda izrednega pomena sodelovanja gospodarstva in znanosti, saj bomo le tako dosegli visoko dodano vrednost," je dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je potrdil pomen podpisanega sporazuma, ki med drugim predvideva dvig javnih in zasebnih sredstev za znanost, raziskave in inovacije. "V obravnavi je ravno novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, v katero je naše ministrstvo zapisalo, da se javna sredstva za to področje postopoma dvignjeno na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda, zdaj veljavni zakon govori o enem odstotku. Poleg teg smo v proračunu in z evropskimi sredstvi letos zagotovili rekorden znesek za znanost, raziskave in inovacije, in sicer več kot pol milijarde evrov," je še dodal Papič.
»SRIP GoDigital je zasnovan kot platforma za okrepitev IKT sektorja. Namenjen je povezovanju od vodilnih do tudi nišnih predstavnikov IKT panoge, da skupaj razmislimo o prihodnosti, soustvarjamo pozitiven razvoj in prispevamo k oblikovanju bolj povezanega in inovativnega okolja v IKT sektorju, ki deluje v dobro poslovnega okolja in družbe," je povedal predsednik UO GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije Igor Zorko.
Smo v prelomnem času
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je vprašanje, kako na ministrstvu spodbujajo digitalne inovacije, odgovoril, da z denarjem, ki ga delijo na javnih razpisih. Opozoril je, da sicer pri digitalizaciji govorimo o procesu, premalo pa o novih produktih. 80 odstotkov globalnih strokovnjakov za umetno inteligenco je po njegovih besedah zaposlenih v štirih podjetjih. Smo v prelomnem času, ko velike spremembe odpirajo številne nevarnosti, ki tudi od slovenskih podjetij zahtevajo prilagajanje, pa tudi priložnosti v smislu novih odgovorov na globalne izzive. Izpostavil je, da v Sloveniji pri razvoju svojih produktov in rešitev premalo razmišljamo o svetu kot trgu in preveč o tem, kaj kot storitvena ekonomija lahko en za drugega naredimo.