Torek, 5. 9. 2017, 13.14
7 let, 1 mesec
Digitalna diplomacija: tvitati ali ne tvitati?
Še nikoli v zgodovini vodje držav niso imeli orodja za tako neposredno nagovarjanje državljanov kot danes s Twitterjem in drugimi družbenimi omrežji. Kako naj ga uporabljajo v zunanji politiki, se sprašujejo na okrogli mizi Blejskega strateškega foruma.
V razpravi so sodelovali aktivni tviteraši:
Minister za zunanje zadeve Makedonije Nikola Dimitrov,
doktorski kandidat na univerzi Oxford in bloger o digitalni diplomaciji Ilan Manor,
in svetovalka za varnost podjetju Twitter Eirliani Abdul Rahman.
"Informacije so nova nafta"
Vedno smo na meji omejevanja sovražnega govora in utiševanja ljudi, je opozoril Ilan Manor. Facebook je orodje za nadzor ljudi, zbiranje informacij o njih z namenom, da jih proda. Enako velja za Google, je zatrdil Manor. Vprašal se je, ali bi vlade moralo skrbeti, da se državljane tako nadzoruje. Vprašanje je tudi, čigavi so potem ti podatki. Razviti bi morali pravila o uporabi teh podatkov, je prepričan. "Informacije so nova nafta," je navajal poslovno revijo The Economist.
Dimitrov je dejal, da so te informacije v politiki zlasti zanimive, ko se jih uporabi v predvolilnih kampanjah. "To je velika sprememba v politični igri."
Kako so družbena omrežja spremenila diplomacijo?
Danes ni več časa za premišljevanje, tudi v diplomaciji se je treba hitro odzivati na dogodke, meni makedonski minister za zunanje zadeve Nikola Dimitrov. Družbena omrežja so jo pospešila. Včasih so za revolucijo potrebovali tri leta, danes tri tedne. Drugič, digitalna družba je zelo transparentna. Tretje pa je zelo odzivno občinstvo, ugotavlja Manor.
Zaradi digitalne diplomacije lahko pride do tekmovanja med realnostmi. Če se diplomati ne morejo poenotiti, kakšna so dejstva, diplomacija ne more delovati, še meni raziskovalec.
Nekoč je bil diplomat tisti, ki je dvakrat premislil, preden ni rekel ničesar. Danes to ne gre več. Diplomacija je postala hitrejša, treba se je odzvati, meni Dimitrov. "Treba je biti prisoten in nekaj reči."
Manor je izpostavil, da so pristopi diplomatov zelo različni. V svetu se moč držav meri po gospodarski moči ali velikosti, na Twitterju pa opazimo drugačno razmerje moči. Premier Kosova ima tako na primer izjemno veliko sledilcev in zato zelo širok doseg.