Dekleta spolno dozorijo pri 11., njihove mame so pri 13., babice pri 16 letih

V Sloveniji so pred leti izvedli raziskavo, s katero so preučili rast predšolskih otrok med letoma 1966 in 2003, vanjo pa je bilo vključenih 1.600 otrok iz vse države. Pri tem so ugotovili velike razlike med generacijami, predvsem v dolžini udov, še posebej nog in stopal. "A tega na žalost v industriji obutve in oblačil nikogar ne zanima. Tudi arhitekti tega ne upoštevajo, na primer pri višini postavljanja pisoarjev v vrtcih," je pred začetkom mednarodnega kongresa o rasti in klinični auksologiji v Mariboru povedal pediater Martin Bigec z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.

Fizične spremembe otrok "Dokazali smo tudi, da imajo otroci ožja ramena, dekleta tudi ožjo medenico, in da imajo bistveno daljše in ožje obraze. To so stvari, ki so zanimive, a je na žalost to le ena študija," je dodal in poudaril, da Slovenija nima lastnih nacionalnih standardov na tem področju.

Med ugotovitvami auksologov je tudi dejstvo, da otroci danes hitreje spolno dozorijo, še posebej dekleta, medtem ko je pri fantih ta trend počasnejši. "Kar najbolj bode v oči, pa se s tem nihče ne ukvarja, niti psihologi niti sociologi, je krajše otroštvo. Imamo za štiri ali pet let krajše otroštvo, ker naša dekleta spolno dozorijo že pri 11 letih. Njihove mame so pri 13., babice pa pri 16 letih," je še povedal Bigec.

Zrcalo družbe Na kongresu v Mariboru se bodo pri predstavitvi dosežkov v preučevanju in razumevanju otrokove rasti in razvoja prvič na slovenskih tleh domačim strokovnjakom pridružili mednarodni strokovnjaki iz 19 držav.

"Rast in razvoj otrok sta zrcalo družbe," je poudaril predsednik Mednarodnega združenja za proučevanje človekove rast in klinične auksologije (ISGA) Horacio Lajarraga. Potem ko so države po njegovih besedah večinoma rešile težavo smrtnosti dojenčkov, bi se morale v dobrobit otrokom in družbi temeljiteje lotiti razumevanja otrokove rasti in razvoja, saj ima ta lahko posledice tudi v poznejšem življenju posameznika.