DDV gor, nepremičninski davek 2014 in privatizacija (video)

Z začetkom prihodnjega leta pa bo uveden davek na nepremičnine, stopnja tega davka še ni določena. To predvidevata program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki ju je sprejela vlada in ju bo vlada jutri poslala v Bruselj. Jutri bosta dokumenta tudi javno objavljena.

Zaradi DDV in davka na dobiček bo kapnilo pol milijarde DDV se bo zvišal z 20 na 22 odstotkov, nižja stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotkov. Vlada se je odločila tudi za zaustavitev nadaljnjega padanje davka na dobičke podjetij. Učinek omenjenih ukrepov bo 540 milijonov evrov na strani odhodkov, prav toliko pa tudi na strani prihodkov. Vlada bo sredi leta uvedla tudi davka na prodajo loterijskih srečk in na nekatere sladke pijače ter povišala sodne takse.

DDV nas bo udaril trajno Za dvig DDV in ne za krizni davek se je vlada odločila, ker to ni začasen, ampak strukturni ukrep. Kljub temu obstaja možnost uvedbe kriznega davka, vse pa je odvisno od dogovorov vlade s tistimi, ki bodo morali v javni upravi varčevati, je dejala premierka Alenka Bratušek. "Krizni davek ostaja rezerva, če se v tem obdobju do konca leta ne bomo uspeli dogovoriti za nižanje odhodkov v javnem sektorju."

Vsaka družina bo darovala dva evra mesečno Predsednica vlade se zaveda, da dvig davka ne vpliva pozitivno na gospodarstvo. A po oceni vlade so izbrali ukrepe, ki bo najmanj negativno vplival na gospodarsko rast. Če se bo dvig DDV prelil v cene, bo to za povprečno družino pomenilo nekaj več kot dva evra dodatnih stroškov na mesec, je navedla Bratuškova, a dodala, da se to zgodi v celoti.

NKMB in Telekom Slovenije ne bosta naša last Med podjetji, ko so že v procesu privatizacije ali pa bo proces stekel zaradi današnje odločitve vlade, so: NKBM, Telekom Slovenije, Adria Airways Tehnika, Aerodrom Ljubljana, Cinkarna, Gospodarsko razstavišče, Unior, Paloma, Žito in Terme Olimia (začetek privatizacije), Adria Airways, Aero Celje, Elan, Fotona in Helios (proces je že stekel), je naštel finančni minister Uroš Čufer. Pri vseh podjetjih gre za prodajo celotnega državnega deleža, soglasje pa mora podati še državni zbor.

Pokojnine nedotaknjene Glede znižanja pokojnin je Bratuškova dejala, da ne bo šlo nujno za nominalna znižanja, lahko bi šlo za dodatke. A premierka je poudarila, da še ni nič dorečenega, tako kot pri kriznem davku. Omenjena ukrepa torej ne bosta uvedena, če se bo vlada s socialnimi partnerji dogovorila za znižanje odhodkov.

Javni dolg bo presegel 60 odstotkov Javni dolg bo letos znašal 61 odstotkov, prihodnje leta pa več kot 70 odstotkov. Javnofinančni primanjkljaj bo predvidoma 7,8 odstotka za leto 2013, kar vključuje tako nove dokapitalizacije bank kot tako imenovane coco obveznice. Naslednje leto bo primanjkljaj znašal 3,3 odstotka.

Štirimilijardna obveznica Za odkup slabih sredstev bank je predvidena izdaja obveznice DUTB s poroštvom države do višine štiri milijarde evrov. Prenos na slabo banko bo izveden v več korakih do konca septembra 2013, s čimer se bo dolg države postopno povečeval. Tako povečan dolg se bo zmanjševal v prihodnjih letih skladno z dinamiko odprodaje oziroma likvidacije pridobljene aktive. DUTB namreč s pridobljenimi sredstvi od odprodaje skladno z zakonom odkupuje izdane obveznice, piše v sporočilu finančnega ministrstva.

0,9 milijardna dokapitalizacija Vzporedno s postopkom prenosa slabe aktive iz bank na DUTB bo izvedena dokapitalizacija bank. Na ministrstvo ocenjujejo, da bo treba banke do 31. julija dokapitalizirati v znesku do 900 milijonov evrov, kar predstavlja enkraten vpliv na povišanje primanjkljaja v letu 2013.

Bruselj bo bral do 29. maja V petek bo torej vlada dokumenta, ki sta del cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik članic EU, poslala Evropski komisiji. Na podlagi ocene obeh dokumentov bo Evropska komisija 29. maja predstavila priporočila. Lani je Slovenijo opozorila, da se bo morala pri reformah in urejanju javnih financ bolj potruditi.

Finančni trgi so dočakali ukrepe Letos sta programa še toliko bolj pomembna, saj predstavljata pomembno sporočilo finančnim trgom in mednarodni javnosti, da je država sposobna sama izplavati iz težav. Slovenija je sicer že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, grozi pa ji tudi postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.