Danes v Danes: Profesor bi polovico plače odstopil mlademu učitelju

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona o davku na nepremičnine v delu, ki se nanaša na izdajo davčnih odločb.

Precej dela čaka gozdarje, po končani ujmi pa bo prav v čiščenju gozdov priložnost za kakšen zaslužek. A za zdaj je delo v gozdu še smrtno nevarno, delavci pa so ogroženi tudi pri pospravljanju razdejanja ob cestah. Tudi les, ki ga odvažajo, je slabše kakovosti, primeren le za sekance. Zato si tudi oškodovanci po katastrofi z izkupičkom ne bodo kaj prida opomogli.

Kdo je kriv, da je bilo v preteklih dneh in je še brez elektrike na deset tisoče ljudi? Še najbolj ustrezen odgovor je tisti najbolj preprost – vremenska ujma, ki je v takšni meri ni bilo mogoče pričakovati. Daljnovodi preprosto niso zdržali takšne teže ledenega objema. Pa je država res naredila vse, da bi se zavarovali pred tako gospodarsko škodo, ki jo bomo morali pokriti iz naših žepov?

Poškodovanih ali podrtih je tudi okoli 25 kilometrov velikih daljnovodov. To so tisti, ob katerih vam gredo pokonci lasje in slišite brenčanje. Ti daljnovodi so najbolj pomembni, saj se prek njih z energijo napajajo vse manjše transformatorske postaje, ki elektriko pripeljejo do vašega doma.

Ni nas prizadel samo udarec narave, temveč sta v krizi tudi dve najmočnejši instituciji v državi – vlada in Cerkev. Kljub ustavni ločitvi pa sta si Cerkev in država v marsičem podobni. Tam, kjer bi si bili lahko bolj podobni, pa se močno razlikujeta. V trenutku najgloblje krize smo že dalj časa brez ključnih ljudi v vladi, prav tako pred veliko nočjo brez dveh cerkvenih poglavarjev.

Mariborski profesor Boris Krabonja bi bil pripravljen polovico svojega delovnega časa in plače odstopiti mlademu brezposelnemu učitelju, če bi to pomagalo pri zmanjšanju nezaposlenosti. A kaj ko naši zakoni tega ne dovoljujejo.

Ameriška diplomacija pa je spet padla v lastno past. Namestnici državnega sekretarja Johna Kerryja je ušla kletvica, ki je letela na Evropsko unijo in njeno vlogo pri reševanju krize v Ukrajini. V pogovoru med njo in ameriškim veleposlanikom v Ukrajini določajo tudi vloge treh glavnih ukrajinskih opozicijskih voditeljev.

Odštevanja je konec. A že pred odprtjem se v Sočiju ni bilo mogoče izogniti številnim zapletom. Ker bi bila lahko slovesnost ob odprtju tudi tarča terorističnega napada, danes v Sočiju za varnost skrbi 40 tisoč policistov in varnostnikov. Rusiji so na pomoč priskočile tudi ZDA. Tudi naš favorit za olimpijsko kolajno Peter Prevc ni zaskrbljen zaradi varnosti.

Z nostalgijo bodo olimpijske igre spremljali tudi naši nekdanji olimpijci. Predvsem igre v Lillehammerju v zgodovini slovenskega športa ostajajo zapisane z bronastimi črkami. Leta 1994 je prvo bronasto kolajno za samostojno o Slovenijo privijugala Alenka Dovžan. Olimpijska medalja jo je zaznamovala, še danes pa svoje športne uspehe dobro unovčuje pri poslovni karieri.