nepremičnine
Torek, 16. 1. 2024, 22.19
10 mesecev, 1 teden
Človek brez premoženja državi izpulil milijone
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,75
Še vedno ni jasno, kolikšna je uporabna površina stavbe na Litijski cesti 51, ki jo je konec lanskega leta kupilo ministrstvo za pravosodje.
Nov dan, nove podrobnosti o spornem nakupu prostorov za potrebe sodišč na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Za pomoč pri prodaji stavbe naj bi odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič prejela več kot milijon evrov nagrade, sodna cenilca, ki naj bi neodvisno ocenila vrednost stavbe, naj bi bila povezana, podjetnik Sebastjan Vežnaver, ki naj bi izpeljal 7,7 milijona evrov vreden posel, pa je uradno praktično brez premoženja. Na ministrstvu za pravosodje so medtem potrdili, da so s prodajalcem sklenili aneks, po katerem bi ta vrnil del kupnine, če bi se ob izmeri izkazalo, da je površina manjša kot v pogodbi.
Na ministrstvu za pravosodje so očitke o neracionalnem nakupu poslovne stavbe na Litijski cesti 51, kamor naj bi preselili več sodišč, sprva zavračali z argumenti, da so se zanašali na uradne cenitve, a ti so se iz dneva v dan kazali za bolj majave. Najprej se je izkazalo, da pred nakupom sploh niso naročili svoje cenitve, temveč so se v celoti zanašali na cenitev prodajalca stavbe – družbo Rajski vrt, ki jo vodi znani primorski poslovnež Sebastjan Vežnaver.
Podjetje Rajski vrt je lastnik stavbe postalo novembra 2019, ko jo je odkupilo iz stečajne mase podjetja Nikom, zanjo pa naj bi na dražbi plačalo 1,7 milijona evrov, torej šest milijonov evrov manj, kot mu je zanjo plačalo ministrstvo za pravosodje.
Dve cenitvi, dva med seboj povezana cenilca
V cenitvi iz decembra lani je tržna vrednost zgradbe, ki naj bi merila 4.600 kvadratnih metrov, ocenjena na 7,96 milijona evrov, torej skoraj tristo tisoč evrov več, kot so za stavbo na koncu plačali na ministrstvu. Pod cenitev je podpisan sodni cenilec Anton Rigler, ki pa je za oddajo Tarča zatrdil, da je avtorica te cenitve v resnici pooblaščena cenilka Breda Zorko.
Zorkova pa je avtorica tudi prvotne cenitve iz leta 2017, v kateri je tržno vrednost stavbe ocenila na zgolj 2,94 milijona evrov, pomemben pa je tudi podatek, da uporabna površina stavbe v tej cenitvi znaša 2.761 kvadratnih metrov, kar je bistveno manj od pričakovanih pet tisoč kvadratnih metrov, ki so jih na ministrstvu navajali v informativnem zbiranju ponudb.
V kakšnih odnosih sta z Zorkovo, za Siol.net Rigler ni želel razkriti, saj naj bi bil sredi nujnega sestanka. Kasneje se na naše klice, SMS-sporočila in elektronsko pošto nobeden izmed njiju ni odzival.
Portal Necenzurirano je poročal, da še več drugih podrobnosti nakazuje na to, da je bila cenitev Brede Zorko iz decembra lani, na katero so se pri nakupu opirali na ministrstvu za pravosodje, prirejena v korist prodajalca, kar se ne bi smelo zgoditi, saj bi morale biti cenitve vedno opravljene neodvisno.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pred dnevi izjavila, da "pogodba, ki temelji na napačnih cenitvah ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati". A razveljavitev pogodbe, ki je ne le že podpisana, pač pa je tudi kupnina v celoti že nakazana, po mnenju pravne stroke še zdaleč ne bo tako preprosta. "Sklenjena je bila po načelu videno-kupljeno. Torej, da je tudi kupec tukaj prevzel del odgovornosti, da se je seznanil s predmetom pogodbe, v kakšnem stanju je, in da v zvezi s tem nima nobenih pomislekov," je za portal 24ur.com pojasnil Blaž Kovačič Mlinar z Evropske pravne fakultete.
Med drugim so na portalu Necenzurirano odkrili, da so fotografije objekta v novi cenitvi iste kot v cenitvi iz leta 2017, Zorkova, ki naj bi bila po Riglerjevih besedah avtorica tudi te cenitve, pa jih je obrezala na način, da bi prikrila, kdaj so bile posnete. Fotografij, pri katerih se to ni dalo narediti, v novi cenitvi ni uporabila. Iz tega novinarji portala Necenzurirano sklepajo, da se pred novo cenitvijo ni odločila za nov ogled objekta, četudi je od njenega zadnjega obiska minilo že šest let, v tem času pa se je stanje zapuščene nepremičnine le še slabšalo.
Kako bodo ukrepali s sodnima cenilcema, predvsem pa, kdo bo na ministrstvu za pravosodje sprejel odgovornost za sporen posel, smo vprašali tudi na ministrstvo. Pojasnili so nam, da možnosti, kako bi lahko ukrepali, še proučujejo. Vnovič so tudi poudarili, da sume morebitnih kaznivih dejanj preiskuje Nacionalni preiskovalni urad in da ministrica Dominika Švarc Pipan s kriminalisti sodeluje.
Vloga Nine Zidar Klemenčič
Novinarji portala Necenzurirano so razkrili tudi, da se je za pomoč pri poslu Vežnaver obrnil na odvetniško pisarno Zidar Klemenčičeve, ki naj bi za sodelovanja pri poslu prejela več kot milijon evrov. V odvetniški družbi so za Siol.net zatrdili, da ta znesek ni pravilen, več pa niso želeli povedati, saj naj bi bilo to v nasprotju z zakonom o odvetništvu in kodeksom odvetniške etike, ki prepovedujeta razkrivanje odnosov s posameznimi strankami.
Za pojasnila o domnevni nagradi pri poslu smo elektronsko pošto poslali na stik, ki ga navajajo v družbi Rajski vrt, a odgovora še nismo prejeli.
Po poročanju portala Necenzurirano se Nina Zidar Klemenčič in Vežnaver poznata že vsaj desetletje, in sicer iz obdobja, ko je sodelovala s koprskim županom Borisom Popovičem. V zadnjem času pa naj bi ju povezovali predvsem posli s Pošto Slovenije in Darsom. Zidar Klemenčičeva je med drugim Vežnaverjevo podjetje PVG zastopala v pritožbi na revizijski komisiji, kamor so se obrnili zaradi posla s skuterji za prevoz pošiljk, po poročanju portala pa naj bi se njune poti prekrižale tudi sredi leta 2022, ko je Dars na gramoznem parkirišču v Žusterni Vežnaverjemu podjetju KPMS brezplačno dovolil postaviti začasne gostinske objekte.
Nina Zidar Klemenčič, ki je z Darsom od novembra 2021 ustvarila že več kot 316 tisoč evrov prometa, je po poročanju Pop TV je glavnino svetovanja opravila pri avtovlekah, kjer je eden od koncesionarjev tudi žalski podjetnik Enes Draganović. Ta pa ni samo dober Vežnaverjev prijatelj, kot poroča portal Necenzurirano, temveč tudi poslovni partner, saj sta on in podjetje KPMS solastnika družbe Vip Copter, ki naj bi se ukvarjala s helikopterskimi prevozi.
Zgodba ni povsem strankarsko obarvana
Po podatkih portala Necenzurirano je Nina Zidar Klemenčič v imenu Vežnaverja komunicirala tudi z ljudmi na ministrstvu za pravosodje, ki so operativno vodili posel z zgradbo na Litijski. V prvi vrsti je to vodja službe za nepremičnine in investicije Simon Starček, nekdanji podpredsednik odbora SDS za izobraževanje, ki je v času zadnje Janševe vlade za kratek čas začasno vodil Furs.
A da ne gre zgodbo, ki je povsem stransko obarvana, naj bi nakazovalo dejstvo, da je po poročanju portala Necenzurirano po zamenjavi oblasti Starčka, ki izvorno prihaja z območja Ptuja, na pravosodno ministrstvo leta 2022 pripeljal tedaj novi generalni sekretar Uroš Gojkovič, nekdanji predsednik občinskega odbora SD v Hajdini. Gojkovič je tudi tisti, ki se je podpisal pod povabilo za zbiranje ponudb za nakup nove sodne stavbe.
Vežnaver uradno skoraj brez premoženja
Čeprav vsi mediji pri poslu s sodno palačo omenjajo Sebastjana Vežnaverja, je naravnost neverjetno, da v nobenem podjetju, ki ga povezujejo z njim, nima lastniškega deleža.
Uradno je namreč lastnik podjetja KPMS, ki obvladuje več družb – tudi prodajalko stavbe na Litijski cesti 51, družbo Rajski vrt –, Nevij Vežnaver. O njem za razliko od Sebastjana, ki ga je mogoče najti tako na portalih z rumeno kot črno kroniko, na spletu praktično ni informacij, razen novice iz leta 2007, da je na srečelovu takrat še ankaranske krajevne skupnosti zadel glavno nagrado – motokultivator.
Ne samo, da Sebastjan Vežnaver ne nastopa niti kot solastnik v nobenem od podjetij, ki jih vodi, ampak niti ni lastnik nobene od (luksuznih) nepremičnin, ki jih je v zadnjih letih v poslovnem registru navajal kot svoje prebivališče. Hiša v Semedeli pri Kopru je namreč pisana na Nevija Vežnaverja, hiša na Škofijah nad Koprom pa je bila pred prodajo jeseni 2022 pisana na Vlasto Vežnaver. Tako Vlasta kot Nevijo sicer v teh dveh nepremičninah nista imela prijavljenega stalnega prebivališča.
Ministrstvo za pravosodje je sklenilo aneks k prodajni pogodbi za stavbo na Litijski cesti v Ljubljani, so na ministrstvu potrdili poročanje Dela. Ker je med površino prostorov iz kupoprodajne pogodbe in površino iz podatkov geodetske uprave razlika, bo ministrstvo pred prevzemom nepremičnine pridobilo novo izmero.
Ministrstvo bo pridobilo novo izmero s pomočjo geodetskega podjetja, ki ga bo izbralo, storitev pa bo plačal prodajalec nepremičnine.
Ministrstvo bo pridobilo oceno vrednosti nepremičnine po zapriseženem sodnem cenilcu v najkrajšem možnem času, so zapisali v aneksu. Prodajalec se je zavezal, da bo cenilcu, ki ga bo angažiralo ministrstvo zaradi ocene vrednosti nepremičnine, omogočil njen ogled ob navzočnosti skrbnikov pogodbe oziroma njunih pooblaščencev, navaja Delo.
Če bo izmera nepremičnine odstopala od pogodbeno dogovorjene navzdol, sta se ministrstvo in prodajalec zavezala, da bosta za manjkajočo površino zmanjšala kupnino, in sicer ob upoštevanju pogodbeno dogovorjene cene za kvadratni meter. Ministrstvo bo stavbo prevzelo v posest v petih delovnih dneh po prejemu ponovljenih izmer in nove cenitve. Za kvadratni meter nepremičnine po prvotni izmeri je po plačilu davkov prodajalec prejel 1360 evrov, še navaja Delo.
Na ministrstvu so navedli, da je bila kupnina v višini 7.690.350 evrov že plačana. Ministrstvo pa stavbe še ni prevzelo, prav tako kot njen lastnik še niso zavedeni v zemljiški knjigi.
