Černač: Vzrok za politično krizo niso radarji in poročilo KPK

Minister za infrastrukturo in prostor ter podpredsednik SDS Zvone Černač pravi, da se je to, kar se je zgodilo januarja, napovedovalo že lansko jesen. "Cilj je samo rušitev vlade Janeza Janše." V pogovoru s Černačem o vladni krizi, o tem, kako se bo po njegovem razpletla, o nujnih ukrepih in tudi o njegovem prvem letu ministrovanja. Od izbruha afere KPK je iz vlade že izstopila DL, sledili ji bosta še DeSUS in SLS. Prav te stranke so poizkušale prevzeti pobudo za organiziranje nove večine v parlamentu, a so očitno nesoglasja med njimi velika. Kakšen razplet pričakujete? Vzrok se ne skriva v radarjih in poročilu KPK, temveč so bili razlogi globlji, aktivnosti pa skrbno načrtovane že prej. Nekje od jeseni se je po kuloarjih začelo govoriti o scenariju, ki se je nato zgodil v začetku januarja. Največjo odgovornost nosita Gregor Virant in Državljanska lista. Veliko breme in soodgovornost nosita tudi DeSUS in SLS. Ko skleneš dogovor s partnerji, je prav, da jih obvestiš, preden storiš korak, kot ga je storil Virant. Nobeden od predsednikov koalicijskih strank ni, preden je podal javno izjavo, predsednika vlade povprašal o zadevi. Nekateri (Virant) so bili s poročilom KPK seznanjeni že dan pred objavo. Ta pot ni bila dobra. V ospredju je treba imeti državo in njene interese ter delovati tako, da talec posameznih strankarskih interesov niso državljani in država. To se zdaj dogaja. Če se je še pred dnevi pričakovalo, da bi se vendarle lahko oblikovala nova večina v parlamentu, je ta po zadnjih dogodkih, ko je na primer SLS napovedala, da bo v vsakem primeru v opoziciji, vse manj mogoča … Tisti, ki so odgovorni za zdajšnje stanje, predvsem Virant, bi morali, takrat ko so naredili korak, ki so ga, imeti nekakšen načrt o tem, kaj bo sledilo. In prav na njih je največje breme te odgovornosti. Časa ni mogoče zavrteti nazaj, še vedno pa menim, da je mogoč razumen dogovor, če bodo vsi ti akterji doumeli položaj, v katerega so pahnili Slovenijo. Po propadu oblikovanja tako imenovane projektne vlade opoziciji očitno ostane le še možnost z mandatarjem za kratek čas oziroma s ciljem za predčasne volitve … V zadnjem obdobju se je že začelo govoriti o nekakšnem slamnatem mandatarju. To bi bilo zelo slabo, neodgovorno in nedržavotvorno. Očitno je za takšen manever tudi SD, kjer sicer poslanska skupina ni vedno usklajena s predsednikom stranke. Poudarjam, takšna pot ne bi bila dobra. Kaj se bo zgodilo po vašem mnenju? Razplet je precej nepredvidljiv, najbolj realni pa sta dve možnosti. Prva je ta, da se bo kljub vsemu zgodilo glasovanje o konstruktivni nezaupnici, druga pa so predčasne volitve. Z vidika interesov države nobeden od teh dveh scenarijev v tem trenutku ni najboljši. Dobro je, da so nekateri najbolj nujni projekti za nami, mislim predvsem na sprejeto pokojninsko reformo, sprejeti so proračun za prihodnji dve leti, zakon o slabi banki in holdingu, prejšnji teden so se, ugodno za Slovenijo, končala pogajanja o naslednji finančni perspektivi 2014‒2020, tik pred sprejetjem je tudi delovnopravna zakonodaja. Torej je za nami kar nekaj pomembnih projektov, pred nami pa so še številni projekti, ki jih je treba izpeljati. Še vedno niso odpravili vseh nevarnosti pri črpanju evropskih sredstev, kjer nismo odpravili vseh zaostankov, ki smo jih podedovali od prejšnje vlade, vsak mesec prostega teka bi se nam lahko maščeval.

Kako odgovarjate na očitke, da želite le ostati na oblasti? Tisti, ki vztrajamo, ne vztrajamo zaradi tega, ker bi nam bilo lepo sedeti na vladnih stolih, temveč zaradi odgovornosti do države. Vztrajali bomo, dokler bo to potrebno zaradi interesov Slovenije. Tisti, ki se ne zavedajo, da so razmere v državi težke, se bodo morali pogledati v ogledalo in se vprašati o odgovornosti za lastna dejanja. Položaj je letos na finančnem področju še bolj zahteven kot lani, sredi leta zapadejo številne finančne obveznosti, tako da se bomo glede na politične razmere težko zadolžili po sprejemljivih pogojih. Ob tem velja poudariti, da se otoplitev pri tujih vlagateljih, ki se je začela kazati lani pozno jeseni, že počasi ohlaja, razmere niso ugodne.

Veliko je bilo polemik tudi na govor predsednika vlade Janše na shodu, ki ga je organiziral Zbor za republiko … Menim, da so se zgražali predvsem tisti, ki govora niso slišali, ga niso prebrali oziroma ga niso želeli slišati. Ne vidim, kaj bi bilo tisto, kar bi bilo lahko predmet zgražanja. Na zborovanju Zbora za republiko so ljudje zahtevali isto kot na poznejši tako imenovani vseslovenski vstaji. Obe zborovanji je prevevala ugotovitev, da pravna država ne deluje, da za milijardne luknje v bančnem sistemu ne odgovarja nihče, da so državo ukradli bančno-kapitalski lobiji in da si vsi želimo, da se to in še mnogo drugih stvari uredi. Če ta vlada ni dobra, ni nobene težave, naj pride druga, ki bo demokratično izvoljena – v tem parlamentu ali na predčasnih volitvah. Verjamem pa, da je organizacija Zbora za republiko motila tiste, ki iz ozadja obvladujejo državo in niso dobili mandata na volitvah.

Dotakniva se še malo vašega ministrovanja. V tem času mineva eno leto, odkar ste prevzeli ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Kaj menite o črpanju evropskih sredstev, od katerih je pravzaprav odvisna večina infrastrukturnih projektov? Za nami je dinamično leto. Kljub težkim razmeram je bilo veliko narejenega. Bilo bi pa še več, če bi ob primopredaji dobili polne predale projektov. Žal so bili predali prazni. Ob tem se moramo zavedati, da je časovnica pri večjih infrastrukturnih projektih od umestitve do izvedbe razmeroma dolga. Pravi učinki enoletnega dela bodo vidni šele ob koncu letošnjega leta in še pozneje. Na področju evropskih sredstev smo naredili velik korak, saj smo lani počrpali dvakrat toliko kot v letu 2011, letos pa načrtujemo kar šestkratno povečanje v primerjavi z letom 2011.

Še vedno se skoraj nič ali pa zelo malo dogaja na področju modernizacije železnice. Zakaj? Po letu 1996 ni bilo ustreznega nacionalnega programa za modernizacijo železniške infrastrukture, tega pa ga zdaj, v okviru nacionalnega programa razvoja prometne infrastrukture, končujemo. V okviru te finančne perspektive je imela Slovenija znatna sredstva za modernizacijo železniške infrastrukture, vendar projekti niso bili najbolje izbrani, niti pripravljeni, sam pa jih nisem mogel več spreminjati, saj bi s tem ogrozil črpanje sredstev. Evropska kohezijska sredstva žal niso bila usmerjena v projekte, ki prinašajo takojšnji učinek. Glede na to, da imamo v prihodnji finančni perspektivi na voljo manj sredstev, nas čakata bolj racionalno načrtovanje in ravnanje. Potrebna bo modernizacija posameznih odsekov, predvsem na V. in X. koridorju, ki bo omogočila večjo propustnost omrežja in zagotovitev skladnosti z evropskimi standardi.

V Sloveniji je sicer praksa, da se številni večji projekti, predvsem infrastrukturni, občutno podražijo. Ista zgodba se dogaja s šestim blokom elektrarne Šoštanj. Zakaj je tako? Omenjena naložba je trenutno največja v Sloveniji in je danes ocenjena na 1,3 milijarde evrov. Pri šestem bloku so se dogajale številne nepravilnosti, tako da so dokumentacijo že poslali pristojnim organom. Verjamem, da se omenjeni znesek ne bo zvišal. Po mojem prepričanju je bila napaka pri omenjenem projektu narejena že pri vodenju, pri čemer se prejšnja vlada ni dovolj hitro odzvala. Če bi se Pahorjeva vlada odzvala v letu 2009, takšnega povišanja vrednosti investicije zagotovo ne bi bilo. Prepričan sem, da se bo investicija končala v zdajšnjih okvirih, saj razlogov za povečanje ni, razen če se zalomi pri pridobitvi posojila pri evropski investicijski banki. Dokazali pa smo, da se je taki praksi mogoče zoperstaviti. Predor Markovec bo zgrajen z bistveno manj sredstvi, kot je bilo predvideno v fazi načrtovanja.

Eden od vaših večjih uspehov je subvencioniranje vozovnice za dijake in študente. Očitno je mogoče povečati uporabo javnih prevoznih sredstev. S subvencioniranimi vozovnicami smo storili velik korak naprej, in to ne glede na zaostrene finančne razmere. Rezultati so nad pričakovanji, saj se je število prevoženih kilometrov z javnim prevozom občutno povečalo, poleg tega pa so družinski proračuni na letni ravni pri enem dijaku v povprečju prihranili okoli 1.500 evrov. Gre tudi za prvi konkreten korak do uveljavitve integriranega potniškega javnega prometa, ki bo vzpostavljen v letu 2014. Ta bo omogočal, da posameznik z isto karto uporablja različna javna prevozna sredstva, poleg tega pa bomo prilagodili vozne rede. Cilj integriranega sistema, ki mora biti prijazen do uporabnika, je krepitev javnega prevoza s cenovno ugodnostjo in čim širšo dostopnostjo.

Še ta mesec naj bi končali program nove stanovanjske politike. Kdaj naj bi bili videni prvi učinki? Mislim, da precej hitro. Najprej moramo poskrbeti za naselitev številnih praznih stanovanj, tako tistih, ki so jih zasegle banke, kot tudi tistih iz stečajnih postopkov ter jih dati v najem po modelu najema s poznejšim odkupom. Uvajamo nov model, po katerem bo posameznik najel stanovanje, zraven še varčeval, po določenem obdobju pa bo lahko stanovanje tudi odkupil. Ta model bomo razvijali, ob tem pa bomo spremenili davčno politiko v luči okrepitve najemnega trga stanovanj.