Torek, 9. 4. 2019, 9.24
5 let, 7 mesecev
O delovanju hrvaških tajnih služb
Svet za nacionalno varnost obsodil poskuse vplivanja na svobodo delovanja slovenskih medijev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
75
Zunanji minister Miro Cerar in premier Marjan Šarec obsojata domnevne poskuse vplivanja hrvaških predstavnikov na poročanje Pop TV o delovanju hrvaške obveščevalne službe, ki pa je navedbe televizijske hiše danes označila za neresnične. Tudi svet za nacionalno varnost je obsodil kakršnekoli poskuse vplivanja na svobodo delovanja slovenskih medijev, na to temo pa se bo še danes sekretarka zunanjega ministrstva sestala s hrvaškim veleposlanikom v Ljubljani.
Svet za nacionalno varnost se je danes seznanil s poročilom v zvezi s prisluhi v arbitražni aferi ter obsodil kakršnekoli poskuse vplivanja na svobodo delovanja slovenskih medijev. Izrazil je pričakovanje, da se Hrvaška v prihodnje vzdrži dejanj, ki so v nasprotju z vrednotami EU, vladavine prava ter varstva človekovih pravic in svoboščin.
Na seji so bili med drugim premier Marjan Šarec, ključni ministri, predsednik države Borut Pahor, predsednik DZ Dejan Židan, ki se je predčasno vrnil s poslovne poti, predstavnik največje opozicijske stranke Franc Breznik in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalno varnost Damir Črnčec in pa direktor Slovenske varnostno-obveščevalne agencije Rajko Kozmelj.
Cerar: Aktivnosti tajnih služb Hrvaške proti Sloveniji so nedopustne
Zunanji minister Miro Cerar je v odzivu na aktualno dogajanje v zvezi s Hrvaško sicer dejal, da so aktivnosti tajnih služb Hrvaške, uperjene zoper sosednje države, tudi Slovenijo, nedopustne. Kot smo poročali, je Pop TV prejšnji teden razkrila, da naj bi za nezakonitim prisluškovanjem slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik stal hrvaški obveščevalec Davor Franić.
Včeraj so na Pop TV nato poročali, da naj bi pretekli teden, ko so pripravljali prispevek, na njih pritiskali vplivneži iz Hrvaške. Pred objavo naj bi v uredništvu dobili klic lobista, naj ne objavijo zgodbe. Na Pop TV pa so objavili tudi posnetek klica, na katerem naj bi vodilni predstavnik avstrijske Styrije na Hrvaškem, 51-letni Ivan Tolj (ta naj bi bil "alfa in omega časnika Večernji list in spletnega portala 24sata.hr"), klical neimenovanega direktorja tuje multinacionalke v imenu hrvaške vlade ter poskusil preprečiti objavo prispevka. Več v članku So Hrvati prisluškovali slovenskim novinarjem?.
Poslušajte, kako so želeli vplivati na Pop TV (vir: Pop TV):
Skrb zbujajoče in nedopustno
"Informacija, da je hrvaški državljan Ivan Tolj poskušal vplivati na poročanje slovenske televizije, je zaskrbljujoča. Pritiski na medije so v Sloveniji, Evropi so nedopustni. Slovenija ne bo popustila pri obrambi svobode medijev."
Cerar je na zagovor poklical hrvaškega veleposlanika Borisa Grigića, s katerim se bo popoldne sestala državna sekretarka, ter na posvet slovensko veleposlanico v Zagrebu Smiljano Knez. Z njo se bo jutri sestal Cerar.
V nadaljevanju je Cerar med drugim povedal, da aktivnosti hrvaških tajnih služb niso novost in da naj bi se pojavile že tik po razkritju prisluškovalne afere sredi leta 2015: "O nedopustnih dogodkih je že julija 2015 obstajala vrsta indicev in ugotovitev. Vendar pa nas je pri naših odzivih v tistem času vodil primarni cilj, da arbitražni postopek pripeljemo do konca in po 25 letih rešimo vprašanje arbitraže," je dejal zunanji minister. Takrat se je kot premier posvetoval s strokovnjaki in sprejel odločitev, da bi medsebojno obtoževanje škodilo postopku.
Sestal se je Svet za nacionalno varnost:
Hrvaška v "očitni zadregi"
Dosedanji odzivi hrvaške vlade na aktualno razkritje dela njihovih tajnih služb ─ odziva skoraj ni bilo ─ po Cerarjevem mnenju sicer kažejo na "očitno zadrego".
"Ta zadrega je še kako utemeljena, takšno ravnanje ni evropsko in ni v duhu spodbujanja dobrih medsosedskih odnosov. Treba je storiti vse, da se te zadeve več ne bi dogajale. Pričakujem, da bo vlada Republike Hrvaške ustrezno ukrepala. Odnosi niso ne evropski, ne prijateljski, ne v skladu s civilizacijskimi normami, ki bi morale vladati med nami."
Omenimo, da smo za komentar domnevnih poskusov vplivanja na objave slovenskih medijev prosili tudi kabinet hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Za zdaj niso odgovorili, je pa svetovalec hrvaškega premierja Robert Kopal za STA dejal, da hrvaška vlada "najodločneje in v celoti" zavrača vse navedbe o poskusu kakršnega koli vpliva na slovenske medije. Kopal je zanikal tudi vpletenost hrvaške varnostno-obveščevalne agencije (SOA) v prisluškovanje slovenskim uradnikom v procesu arbitraže, je poročala STA.
Kdo je potem Tolju naročil, da ukrepa, Kopal ne ve. "Lahko povem, da vlada na noben način ni vplivala na Tolja," je dejal Kopal.
Hrvaški obveščevalci o "tendencioznem konstruktu"
Za komentar domnevnih poskusov vplivanja na objave slovenskih medijev smo prosili tudi kabinet hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.
So pa dogajanje komentirali v hrvaški varnostno-obveščevalni agenciji (SOA), kjer po poročanju STA navedbe portala 24ur.com, ki se nanašajo na SOA, označujejo za "neresnične in tendenciozen konstrukt". Kot so poudarili, gre za nadaljevanje medijske kampanje posameznih medijev v Bosni in Hercegovini, s katero so želeli kompromitirati agencijo SOA in Hrvaško.
Za hrvaške medije je poslanec vladajoče HDZ in član odbora za notranjo politiko in nacionalno varnost Miroslav Tuđman dejal: "Arbitraža se je dogajala pred nekaj leti, tako da ni smiselno, da bi o njej razpravljali danes. Slovencem ni nikoli uspelo ovreči navedb o ogrožanju arbitražnega postopka."
Ranko Ostojić, predsednik odbora hrvaškega parlamenta za notranjo politiko in nacionalno varnost, ki je bil ob izbruhu prisluškovalne afere notranji minister, je o razkritju domnevnih poskusov vplivanja Ivana Tolja dejal: "Glede na navedbe slovenskih medijev, da je govora o nekom, ki je blizu hrvaški vladi, mora najprej na poročanje odgovoriti vlada. Ne pravim, da je res kaj na stvari. SOA (hrvaško obveščevalno službo, op. a.) smo prosili za poročilo, do zdaj so se hitro odzvali. Verjamem, da bo tako tudi tokrat."
Joško Klisović, poslanec opozicijske SDP, pa je dejal: "Če obstajajo kakšni dokazi, jih je treba predstaviti hrvaški vladi. Zaostrovanje konflikta, vključno s klicanjem veleposlanika na razgovor, ne bo pripomoglo k reševanju tega vprašanja, če to sploh obstaja. O njegovem obstoju nisem prepričan."
"Gre za obsojanja vredno ravnanje brez primere"
Tudi predsednik vlade Marjan Šarec je zaskrbljen zaradi dogajanja v zvezi s prisluškovalno afero, povezano z arbitražo. V Šarčevem kabinetu pravijo, da gre za "resne navedbe, ki zahtevajo ustrezna pojasnila".
"Vsakršni pritiski na medije so nedopustni in v nasprotju s temeljnimi načeli demokracije. Če take pritiske celo narekuje tuja vlada, pa to kaže na velik demokratični deficit in odmik od temeljnih evropskih vrednot, tudi od vladavine prava. Gre za obsojanja vredno ravnanje brez primere," so ob tem menili v kabinetu.
Izjava, poslana iz premierjevega kabineta:
Predsednik Vlade RS je zaskrbljen zaradi razkritja poskusov vplivanja hrvaških predstavnikov na poročanje slovenske medijske hiše o delovanju hrvaške obveščevalne službe. Gre za resne navedbe, ki terjajo ustrezna pojasnila. Zato bo Ministrstvo za zunanje zadeve na pogovor poklicalo hrvaškega veleposlanika v Ljubljani ter na posvet slovensko veleposlanico v Zagrebu.
Predsednik vlade bo za danes popoldne sklical Svet za nacionalno varnost. Vsakršni pritiski na medije so nedopustni in v nasprotju s temeljnimi načeli demokracije. Če so taki pritiski dirigirani celo s strani tuje vlade, pa to kaže na velik demokratični deficit in odmik od temeljnih evropskih vrednot, tudi od vladavine prava. Gre za obsojanje vredno ravnanje brez primere.
Židan predčasno z Dunaja
Predsednik Državnega zbora Dejan Židan se predčasno vrača z Dunaja, saj želi točne informacije o dogajanju v zvezi z domnevnimi poskusi vplivov na medijsko poročanje o prisluškovalni aferi.
Predsednik DZ Dejan Židan se je zaradi sklica za nacionalno varnost predčasno vrnil s konference predsednikov parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta na Dunaju.
75