Bruselj zanika, da gre s tožbo nad Slovenijo

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so 6. julija lani v Banki Slovenije opravili hišno preiskavo v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013. V preiskavi, ki so jo opravili tudi v NLB in v dveh revizijskih hišah, so v Banki Slovenije zasegli obsežno dokumentacijo. Kriminalisti so sicer preiskavo opravili v revizijski hiši Deloitte, neuradno pa tudi pri Ernst & Young.

Novinar Bojan Požar je na Twitterju objavil neuradne informacije, da naj bi Evropska komisija zaradi tega proti Sloveniji vložila tožbo.

V Bruslju so danes te navedbe zanikali in povedali, da niso začeli pravnih postopkov proti Sloveniji v povezavi s kriminalističnimi preiskavami. "Nismo začeli pravnih postopkov. Seveda pa smo v stiku s slovenskimi oblastmi in Evropsko centralno banko (ECB) o tej pomembni zadevi," so danes sporočili iz tiskovne službe komisije.

Pri komisiji naj bi se še odločali, kako se bodo odzvali

Neuradno je mogoče slišati, da je komisija konec lanskega leta Sloveniji poslala tako imenovano "pilotno pismo", v katerem je prosila za določena pojasnila o dogajanju, a to pismo nima pravnega značaja. Slovenska stran je na to pismo po neuradnih informacijah odgovorila konec januarja. Komisija se še odloča, ali se bo na slovenski odgovor odzvala oziroma kako se bo nanj odzvala. Tega, kako so v komisiji zadovoljni s slovenskimi pojasnili, ni bilo mogoče izvedeti.

Komisija torej ni sprožila postopka za ugotavljanje kršitev evropskega pravnega reda, ki se začne s prvim uradnim opominom, sledi drugi opomin ali obrazloženo mnenje, nato pa tožba na Sodišču EU, niti katerega koli drugega pravnega postopka.

Kakršne koli druge informacije v povezavi s tem po neuradnih bruseljskih navedbah preprosto niso prave in so morda posledica napačnega tolmačenja komunikacije med komisijo in Slovenijo.

Bruselj pozorno spremlja dogajanje v Sloveniji

Že pred dnevi so v komisiji poudarili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov v povezavi s slovensko centralno banko. Ob tem so Slovenijo in ECB spodbudili h konstruktivnemu sodelovanju. V komisiji so tedaj še poudarili, da so v stiku s slovenskimi oblastmi v povezavi s to zadevo, seveda brez kakršnega koli vmešavanja v nacionalne preiskave.

Protestiral tudi predsednik ECB

Po kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije julija lani je predsednik ECB Mario Draghi tedaj pri slovenskem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB. V evropski banki so zahtevali izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je sredi julija v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ne sprejema. Pri Evropski komisiji pa so takrat dejali, da čakajo rezultate preiskave in da pozorno spremljajo razvoj dogodkov.

Ljubljansko okrožno sodišče je v sporu med ECB in tožilstvom po poročanju POP TV presodilo, da so bili postopki zakoniti in da zaseženi podatki niso del arhiva ECB. Sodba ni dostopna javnosti, prav tako se nanjo doslej niso odzvali v ECB.