Četrtek, 14. 12. 2023, 14.04
11 mesecev, 1 teden
Boštjančič po sprejemu zakona o obnovi v bran dodatnih javnofinančnih virov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
V luči finančnega obsega sanacije in obnove se vladi novi viri zdijo pravi način, saj bo treba ob popoplavni ves čas financirati tudi ostale naloge države, je rekel Boštjančič.
Dodatni javnofinančni viri, kot sta začasni davek na bilančno vsoto bank in začasno zvišani davek na dohodek pravnih oseb, so glede na predvideni obseg investicij potrebni za financiranje obnove in razvoja po avgustovski ujmi, je danes povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Zagotovil je, da ni dileme o tem, za kaj bodo dodatni viri porabljeni.
Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi, ki ga je v sredo sprejel DZ, sega na številna področja in naj bi omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.
Obenem pa prinaša tudi podlage za dodatne javnofinančne vire, namenjene za financiranje obnove. Med temi sta začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja), del dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov (za obnovo bi se sicer uporabljala le razlika med prihodki po 19-odstotni stopnji in izplenom od začasno zvišane stopnje).
Petletno obdobje pobiranja obeh dodatnih davčnih virov bo med 2024 in 2028, kar pomeni, da se bosta prvič uporabila za leto 2024.
Ob tem je dodatni vir tudi uporaba čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Prilivi ocenjeni na okoli 1,6 milijarde evrov v petih letih
Prilivi od teh dodatnih virov so trenutno ocenjeni na okoli 1,6 milijarde evrov v petih letih. Pri tem so prilivi od davka na bilančno vsoto bank ocenjeni na okoli 400 milijonov evrov, od začasno višjega davka na dobiček podjetij približno 975 milijonov evrov, od uporabe dobička pa 260 milijonov evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Boštjančič.
Glede ostrih kritik iz gospodarstva ter dela javnosti in politike je dejal, da se v javnosti veliko kritično govori o teh dodatnih virih, pozablja pa se na vsa izplačana sredstva iz obstoječih proračunskih virov. Do zdaj je država za sanacijo in pomoč po ujmi namenila skoraj 470 milijonov evrov.
Boštjančič je prav tako poudaril, da je večina nastale škode na infrastrukturi, ki se bo obnavljala iz javnih sredstev, obnova infrastrukture pa je bistvenega pomena tudi za delovanje gospodarstva. Že pred dnevi je poudaril tudi, da bodo dela izvajala podjetja, kar bo prav tako pozitiven učinek za gospodarstvo.
Čeprav je ocena neposredne škode nekaj manj kot tri milijarde evrov, bodo stroški obnove bistveno višji. V vlogi za sredstva iz Solidarnostnega sklada EU je vlada na podlagi mednarodne metodologije PDNA (Post-Disaster Needs Assessment) navedla vsoto skoraj 10 milijard evrov. V luči finančnega obsega sanacije in obnove se vladi novi viri zdijo pravi način, saj bo treba ob popoplavni ves čas financirati tudi ostale naloge države, je rekel Boštjančič.
Vse, ki želijo pomagati, znova pozval k doniranju
Med viri je ob tem navedel donacije. Do tega tedna se je na posebnem računu državnega proračuna od donacij fizičnih in pravnih oseb iz Slovenije in tujine nabralo 2,3 milijona evrov.
Boštjančič je danes vse, ki želijo ali lahko dodatno prispevajo sredstva za obnovo, tako podjetja kot fizične osebe, znova pozval k doniranju. Pri tem je spomnil, da so donatorji do konca tega leta upravičeni do dodatnega znižanja davčne osnove za donirana sredstva, poleg že veljavne davčne olajšave za donacije.
"Ne more biti dileme, zakaj se bodo zbrana sredstva porabila," je medtem glede pomislekov v zvezi s tem danes zagotovil minister. Denar bo namenjen izključno za namen obnove, je dejal in dodal, da transparentnost na ministrstvu zagotavljajo tudi z javno objavo prejetih in porabljenih sredstev. Nadzor nad porabo sredstev bodo medtem izvajali vladni urad za nadzor proračuna, računsko sodišče in DZ prek komisije za nadzor javnih financ.
