Boštjančič: Delamo dolgoročno, ne za naslednje volitve #Spotkast

Minister pojasnjuje, da se vlada že ves mandat sooča s kritikami o previsokih davčnih obremenitvah, zlasti pri plačah. Kot pravi, so skupni davki v Sloveniji primerljivi z državami OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), specifičnost pa je visoka obremenitev s prispevki, ki jih plačujejo tako delavci kot delodajalci.

Poudarja, da se iz teh prispevkov plačujejo točno določene storitve, največji delež pa gre za pokojninsko in zdravstveno blagajno. V tem kontekstu božičnico vidi kot posreden ukrep razbremenitve plač – dodatek, ki bi ga zaposleni prejeli ob koncu leta, podobno kot regres, in bi bil neobdavčen ter brez prispevkov.

Ukrep naj bi po ministrovih besedah najbolj pomagal tistim z nižjimi dohodki: "Za nekoga z visoko plačo 640 evrov ne pomeni veliko, medtem ko za nekoga z minimalno ali povprečno plačo pomeni veliko več."

Izplačilo bi bilo, po ministrovih besedah, po vzoru regresa – decembra, ko ljudje to najbolj pričakujejo. Predlog bo zdaj predmet socialnega dialoga s socialnimi partnerji, kjer bodo razpravljali o podrobnostih, vključno z višino božičnice in možnostmi izjem za podjetja v težavah. 

Boštjančič zavrača očitke, da gre za populističen ukrep: "Če tri leta poslušamo, da so plače previsoko obremenjene, in nato predlagamo ukrep razbremenitve, pa smo spet na udaru, ker naj bi šlo za populizem – potem je res težko." Dodaja, da ukrep prinaša več enakosti, saj več kot polovica zaposlenih v zasebnem sektorju že zdaj prejema nagrade za poslovno uspešnost. Foto: Jan Lukanović

Normiranci: večja pravičnost sistema

Minister se v pogovoru dotakne tudi sprememb pri normirancih. Vlada predlaga, da se prag prihodkov za vstop v sistem zviša na 50 tisoč evrov za popoldanske in 120 tisoč evrov za polne normirance, s čimer želi ohraniti sistem enostaven in predvidljiv. Prihodki nad 60 tisoč evrov bi bili obdavčeni nekoliko višje, tako da bi bil sistem še vedno ugoden, a pravičnejši in bolj primerljiv s položajem redno zaposlenih.

“Sistem je bil prvotno zamišljen kot pomoč malim podjetnikom in obrtnikom, danes pa ga pogosto uporabljajo visoko dohodkovni posamezniki z nizkimi stroški. Zato pravim, da je postal anomalija,” poudarja Boštjančič. Da bi zmanjšali zlorabe, vlada predlaga 35-odstotno obdavčitev prihodkov v letu izstopa iz sistema ter podaljšanje obdobja vračanja med normirance z dveh na pet let. Po ministrovih besedah je namen sprememb ohraniti sistem za tiste, za katere je bil sprva mišljen – male podjetnike in obrtnike – ter preprečiti izigravanje pravil.

Po raziskavi Valicona za Siol skoraj dve tretjini vprašanih spremembe ocenjuje kot potrebne in pravične (31,1 odstotkov jih z njimi v celoti soglaša, 33,6 odstotkov delno), le 11,5 odstotkov pa meni, da bi moral sistem ostati nespremenjen.

Boštjančič: Najvišji primanjkljaji so bili, ko je bila na oblasti današnja opozicija

Boštjančič se odziva na očitke, da vlada s proračunsko politiko vodi državo v pretirano zadolževanje. "To je ena najbolj norih stvari, kar sem jih slišal kot politik," pravi minister in spomni, da je imela Slovenija v zadnjih dvajsetih letih presežek le dvakrat, v vseh drugih letih pa primanjkljaj. "V zadnjih šestih letih je letošnji primanjkljaj drugi najnižji – nižji je bil samo lani, ko je bila Slovenija sedma država v Evropski uniji z najnižjim primanjkljajem," pojasnjuje.

"To so stvari, ki se ne vidijo čez noč – dolgotrajna oskrba, šolstvo, stanovanja. A ko bodo rezultati vidni čez pet ali deset let, bo jasno, da smo delali v pravo smer." Foto: Jan Lukanović

"Najvišji primanjkljaji pa so bili v letih 2020, 2021 in 2012 – v vseh treh obdobjih, ko je bila na oblasti današnja opozicija, ki je zdaj najbolj glasna in govori o bankrotu države," pove minister. Ob tem dodaja, da se je tudi ta vlada soočila s tremi krizami, kakršnih Evropa ni doživela že desetletja: "Največja energetska kriza kot posledica ruske agresije na Ukrajino, inflacija – najvišja v zadnjih petdesetih letih – in največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije, poplave leta 2023. Stroški teh kriz so šli v milijarde, pa se danes na to pogosto pozablja."

Dolgotrajna oskrba: korak, ki ga ni storil nihče pred nami

Med ključne reforme tega mandata Boštjančič uvršča uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga po novem plačujeta tako delavec kot delodajalec – vsak po en odstotek. Sredstva so strogo namenska in jih vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje. "Ta denar se lahko porabi samo za storitve dolgotrajne oskrbe, nikakor drugače," pojasnjuje minister.

"Dolgotrajna oskrba pomeni, da del skrbi za starejše prevzame država. To razbremeni družine in zagotavlja več dostojanstva starostnikom," dodaja.

Spomni, da so v Nemčiji za vzpostavitev takega sistema potrebovali deset let, v Sloveniji pa se pogosto pričakuje, da bo deloval že v dveh. "To ni realno – sistem potrebuje čas in kadre. Kljub temu smo prvi, ki smo ga dejansko zagnali," pravi Boštjančič.

Boštjančič: Delamo dolgoročno, ne za naslednje volitve

Minister ob zaključku pogovora sklene, da je glavni cilj vlade dolgoročna stabilnost, ne kratkoročni učinki. "Večina politike deluje kratkoročno. Mi pa smo se lotili reform, ki bodo rezultate pokazale šele čez leta – v šolstvu, stanovanjski politiki, zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. To so temelji prihodnosti," pravi Boštjančič.