Dogajanje na evropskem in svetovnem medijskem trgu v zadnjih letih dokazuje, da je vzpon digitalnih medijev spodjedel temelje tiskanih. Kaj pomenijo nedavne lastniške spremembe slovenskih medijev?
Pivovarna Laško je časopisno družbo Delo včeraj za 7,3 milijona evrov prodala družbi FMR, katere nadzornik je Stojan Petrič.
Bojan Požar je ta teden od NKBM kupil 44 blagovnih znamk propadle družbe Delo Revije, za katere naj bi odštel štiri milijone evrov.
Prvak SDS Janez Janša je minuli konec tedna napovedal ustanovitev nove medijske hiše, ki bo vključevala novičarsko televizijo, radijsko postajo in spletni portal.
Športni časnik Ekipa, ki ga izdaja družba Salomon iz skupine Krater, pa se bo še ta mesec združil s hrvaškimi Sportskimi novostmi (SN). Skupen produkt obeh časopisov bo športni časnik Ekipa SN.
Ob teh tektonskih premikih na slovenskem medijskem trgu poglejmo, kaj se dogaja z mediji v Evropi in po svetu.
Vzpon digitalnih medijev
Ljudje zadnja leta berejo več, toda ne berejo več po zaslugi tiskanih medijev, ampak digitalnih medijev in družbenih omrežij (Twitter …). Prav vzpon digitalnih medijev je bil oziroma je usoden za tiskane medije.
Internetni mediji svoje vsebine uporabnikom večinoma ponujajo zastonj, prav tako lahko svoje novice uporabnikom ponudijo hipno v primerjavi s tiskanimi časopisi, za katere je treba odšteti denar, v njih pa lahko bralci večinoma preberejo novice, ki so jih lahko na internetu zastonj prebrali že prejšnji dan.
Upad prodaje časopisov
Jasen in neizprosen znak krepitev moči digitalnih medijev je prav upad prodaje tiskanih medijev. V Veliki Britaniji, ki je eden od najmočnejših medijskih trgov, naklade tiskanih medijev strmoglavo upadajo.
Če so leta 2000 v povprečju prodali 3,6 milijona izvodov najbolj znanega otoškega tabloida The Sun, je ta številka do letos upadla pod dva milijona. Podobno upadanje opažajo tudi drugi tabloidi.
Upadanje naklade ustavil le britanski The Times
Resne časnike pestijo podobne težave. Znani časnik The Guardian, ki nagovarja bralce levo od sredine, je od leta 2000 do danes naklado znižal s 400 tisoč izvodov na okoli 185 tisoč izvodov. Tudi drugim resnim časnikom naklada še vedno upada, edini, ki mu je to uspelo ustaviti, je The Times: lani so v povprečju prodali 384 tisoč izvodov na dan, letos 397 tisoč.
Pretresi na nemškem trgu
Pretrese doživlja tudi nemški trg tiskanih medijev, kjer so naklade prav tako vse nižje: leta 2012 je propadel The Financial Times Deutschland, v resnih težavah je bil tudi Frankfurter Rundschau. Novim časom se najbolj prilagaja medijski imperij pokojnega Axla Springerja (zdaj ga vodi zadnja žena Fiede Springer), ki med drugim izdaja najbolj bran nemški časnik, tabloid Bild.
Springer se bo digitaliziral
Springer je tako leta 2013 za skoraj milijardo evrov prodal svoje nekoč paradne časopisne konje: Hamburger Abendblatt, Berliner Morgenpost, die Hörzu … Vse svoje moči in denar zdaj vlaga v razvoj internetnih oziroma digitalnih medijev.
Tiskani mediji propadajo tudi čez lužo: konec leta 2012 je tako prenehal izhajati znani tednik Newsweek oziroma je bilo konec tiskane verzije Newsweeka ‒ zdaj obstaja le še na internetu.
Ko trčita tiskano in internetno novinarstvo
Na drugi strani se je časniku The New York Times uspelo dobro prilagoditi na internetno obdobje. Tiskana izdaja se še vedno drži pokonci, njihova spletna stran pa je ena od najbolj branih.
Da je ohranjanje dvojnosti med tiskanim medijem in njegovo internetno stranjo težko, kaže primer nemškega tednika Der Spiegel in njegove zelo uspešne spletne strani Spiegel Online. Medtem ko je slog novinarstva v tiskanem tedniku bolj – recimo temu – ležeren, je na Spiegel Online novinarsko delo hipno – takoj in zdaj.
Spopad na Spieglu
To nasprotje se je pokazalo lani, ko je septembra Spieglov novi glavni urednik postal Wolfgang Büchner, nekdanji urednik Spiegla Online. Ta je poskušal bolj povezati tiskano in internetno izdajo, a so se novinarji v tiskanem mediju uprli. Ker so ti novinarji večinski lastniki medija, se je moral Büchner posloviti.
4
